Zavajajoče oznake slovenske kakovosti

S shemami kakovosti in promocijo lokalne hrane pa se v Sloveniji krepi konkurenčnost slovenske agroživilske industirje. Z dodatno promocijo spodbujajo lokalno pridelavo in potrošnjo, krepijo samooskrbnost ter nudijo potrošnikom verodostojne informacije o kakovosti hrane. Pa vendar pri lokalni pridelavi ostaja veliko neznank in sive ekonomije.
Zakonodaja EU omogoča zaščito kmetijskih pridelkov oziroma živil, pridelanih ali predelanih znotraj določenih geografskih območij ali pripravljenih po tradicionalnih receptih ali tradicionalne sestave.
A kljub temu se na trgu velikokrat pojavijo soznake – slovensko in lokalno, pridelek pa ne ustreza nobeni od oznak in je uvožen iz tujine ali celo kupljen v večjih trgovinah.
A boj zoper preprodajalce ne bo uspešen, dokler potrošniki ne bodo kritično pristopili k prepoznavanju kakovosti.
Kmetije ne morejo konkurirati supermarketom, zato si želijo boljšega medsebojnega sodelovanja.
Vzpodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. Vzpodbudni so podatki za javne zavode, saj vseh vzgojno izobraževalnih zavodih se dnevno pripravi več kot 630 000 obrokov. Na minsitrstvu za kmetijstvo ocenjujejo, da delež slovenske hrane v javnih zavodih znaša okoli 40 %. Veliko pa je potrebno še postoriti na trgu, da bi slovenski kupec namesto poceni uvoženih živil posegel po lokalnih, pa tudi najboljših.