Široka ponudba študentskih del

Ponudba na področju študentskih del je obsežna in v tem trenutku že dosega predepidemično raven. Potrebnega bo pa še verjetno kar nekaj časa, da bo tudi delovanje študentskih servisov potekalo nemoteno. V času epidemije je bilo namreč njihovo delovanje delno ali v celoti okrnjeno.

Za študentsko delo se lahko prijavijo tudi dijaki, a je njihov obseg dela temu primerno manjši. Študentje pa si izbirajo različna področja delovanja, prednjačijo pa gostinsko- turistični sektor, promocija in anketiranje.

Izredno povpraševanje je po dodatnih kadrih v gostinstvu in turizmu, saj se je večina kvalificiranega kadra odločila za delo v drugih panogah. Gostinci pa želijo študente privabiti tudi z višjimi urnimi postavkami.
V zadnjih letih pa se je povišala tudi minimalna urna postavka v ostalih panogah, ob tem se študentom za opravljeno študentsko delo šteje tudi t.i. pokojninska doba. Prispevki in dajatve iz tega področja pa se namenjajo za različne namene na več ravneh.

V Študentskih servisih pozivajo mlade, da se odločijo za študentsko delo. Predvsem apelirajo na študente, ki jih čaka še 2 meseca počitnic do začetka novega študijskega leta.

Preberi več

Rekordna sredstva za investicije

V občini Rače – Fram nadaljujejo z zastavljenimi cilji na investicijskem področju, ki je eden bolj plodnih v zadnjih letih. Z investicije po zagotovilih župana Branka Ledineka namenjajo kar 5 milijonov evrov.

V sklopu Nogometnega kluba Rače že izvajajo investicijo v razširitev športne infrastrukture, poleg tega pa bodo uredili tudi šest odsekov cest v skupni dolžini šestih kilometrov.

V OŠ Fram razširjajo telovadnico, na komunalnem področju pa se v tem trenutku izvaja gradnja kanalizacije na delu območja Morja, načrtujejo pa tudi gradnjo kanalizacije proti naselju Ranče.
Kanalizacijsko omrežje pa bodo širili še v tem letu na različnih področjih celotne občine Rače Fram.

Trenutno je na področju športne infrastrukture tudi izgradnja skate parka s parkiriščem in t. i. pumptrack poligona ali koloparka. Za ta projekt občina namenja približno 100 tisoč evrov.
V občini Rače Fram pa se v prihodnje nadejajo tudi pridobitev državnih in evropskih sredstev, predvsem za izgradnjo podhoda pod glavno železniško postajo in vzpostavitev brvi čez avtocesto A1, ki ločuje naselji Rače in Fram.

Preberi več

Obnova Dravske vedute

Ideja o popolnem zaprtju Lenta za promet ima dolgo zgodovino. Maja leta 2018 so takratni mestni svetniki sprejeli štiri investicijske programe v skupni vrednosti 17,5 milijona evrov, med njimi je bila tudi ideja o obnovitvi Vojašniškega trga. Le-ta se počasi zaključuje, mariborska občina pa se tu ne bo ustavila.

Tudi številni gostinci se z zaprtjem Lenta ne strinjajo, saj se po vzoru tujine številni raje odpravijo na lokacije, kjer je omogočen dostop z avtomobilom.
A spremembe županovih načrtov so po mnenju Recka utopične, saj večina koalicijskih svetnikov dela po njegovem nareku.

Zmotilo ga je tudi dejstvo, da osrednjo mestno tržnico, ki se nahaja na Lentu, po novem prevzemajo Mestne nepremičnine.

Preberi več

Na Pohorje pozimi in poleti

Pohorje želi postati destinacija, ki jo bodo turisti radi obiskovali tudi izven zimske sezone. V Mariboru in ostalih občinah, ki segajo na Pohorje, si tako že dlje časa prizadevajo, da bi gostu ponudili vsebine, s katerimi bi hrib postal privlačnejši tudi v toplejših mesecih. Eden prvih korakov na poti do tega cilja je Partnerstvo za Pohorje, ki združuje lokalne skupnosti in ponudnike, ki jim je v interesu, da Pohorje živi skozi vso leto.

Prav pomanjkanje povezanosti je bilo v preteklosti pogosto razlog, da se na Pohorju ni veliko premaknilo. Z združevanjem deležnikov, ki delijo skupne interese, so občine in ponudniki dobili pogajalsko moč, da dosežejo svoje cilje.
Zastoj v razvoju mariborskega dela Pohorja je bil dolgo pogojen tudi z nedorečenostjo glede žičniške infrastrukture. Ta ovira naj bi bila sedaj odpravljena, upravljanje žičnic na Pohorju pa bo v prihodnje prevzelo podjetje Šport Maribor.

A kultura bo pot vseeno našla tudi na Pohorje, ki tako ne bo več namenjeno samo rekreaciji in oddihu, pač pa bo postalo privlačno tudi za ljubitelje kulture.
Statistika turističnega obiska na Pohorju je dobra, a bi se s pravo ponudbo in novimi prijemi lahko še izboljšala. Turisti namreč danes na Pohorju ostanejo dve do tri noči, turistični ponudniki pa si seveda želijo, da bi se ta čas še nekoliko podaljšal.

Del prizadevanj za večji obisk Pohorja je sicer tudi serija glasbenih koncertov, ki se bodo v cerkvi svetega Bolfenka odvili v avgustu. Prva dva že ta konec tedna, ko bosta nastopila Blaž Mencinger v soboto in Tanja Lončar v nedeljo.

Preberi več

Problematike parkiranja pod Pohorjem

Pred nekaj meseci je MOM začela zaračunavati parkiranje pod vzpenjačo, kar je imelo za rezultat predvsem v selitvi rekreativcev na sosednje parkirišče na drugi strani ceste. Vendar je tudi slednje odslej plačljivo, s čimer se v vsaj obstoječi obliki ne strinjajo v Stranki mladih Zeleni Evrope. Ob tem pa opozarjajo predvsem na neučinkovite avtobusne povezave med okoliškimi MČ in KS ter vznožjem Pohorja.

Glede na pomen rekreacije in sploh ob načrtih za širitev bele cone na levo stran Pohorske ulice mora biti v vitalnem interesu MOM, da rekreativcem ne oteži dostopa do Pohorja, saj je rekreacija enako pomembna, kot opravki v javnih ustanovah, kjer je za določen čas omogočeno brezplačno parkiranje.

Celotno upravljanje Pohorja bo predvidoma od začetka nove zimske sezone od Marproma prevzelo novoustanovljeno podjetje Šport Maribor, kar pa ne bi smelo biti pogojeno z rešitvijo problematike parkiranja.

Župan Saša Arsenovič se je na pobudo mestnega svetnika Igorja Jurišiča odzval z besedami, da že preverjajo rešitve na tem področju in ko bo tam vzpostavljeno področje za campuse, bo za camperje, možno odplačno parkiranje z vzpodbudo mesta. Tisti, ki se dalj časa športno zadržujejo, pa bodo morali brezplačno parkiranje potrditi s tem, da so se tja res prišli rekreirati.

V stranki mladih Zeleni Evrope sicer pozdravljajo odločitev uvedbe plačljivega parkiranja pod Pohorjem, a ob tem opozarjajo, da se s tem tako rekoč odganja goste, rekreativce ali druge obiskovalce.

Preberi več

Investicije za boljše pogoje bivanja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo. Sofinancirali naj bi investicijske projekte, s katerimi bi zagotovili prijazno in varno bivalno okolje uporabnikom socialnih storitev v primeru izbruha epidemije koronavirusa ali drugih nalezljivih bolezni.

Javni razpis je razdeljen na dva sklopa, pri prvem gre za prilagoditev obstoječe infrastrukture, pri drugem za novogradnje oziroma nadomestne gradnje domov za starejše. V treh letih, od letos do 2023, bo na voljo skupaj 93.000.762 evrov nepovratnih namenskih sredstev, in sicer letos 18,7 milijona, prihodnje leto 35 milijonov in leta 2023 preostalih 39.300.762 evrov.

Odpiranje vlog za prvi rok naj bi bilo 20. julija, za drugi rok 3. septembra. Obakrat naj bi bilo odpiranje javno, v primeru prevelikega števila prejetih vlog lahko strokovna komisija odloči, da odpiranje vlog ne bo javno, piše v razpisu.

Preberi več

PRISPEVEK_Covid krediti za najbolj ogrožena podjetja

Mariborska podružnica Slovenskega podjetniškega sklada je v zadnjem tednu dni izdali preko 900 sprejetih sklepov za t.i. covid kredite. Gre za pomoč mikro in malih podjetjem, ki jih je epidemija koronavirusa prizadela do te mere, da je bilo njihovo delovanje delno ali v celoti onemogočeno. Posledično pa so beležili tudi velike finančne izgube.

Določene gospodarske panoge so v času epidemije, zaradi svoje narave dela, beležile skoraj 100% upad dohodka, predvsem v luči strogih zajezitvenih ukrepov. Pri tem izstopajo gostinsko- turistična branža in industrija srečanj.
Tudi mariborska občina pa do 9. septembra sprejema odprte prijave na dva javna razpisa. Prvi je namenjen dodelitvi pomoči pri samozaposlovanju, za kar je na voljo 250 tisoč evrov, drugi pa je naslovljen predvsem na mikro in mala podjetja za nakup nove opreme, ki je ocenjen na okoli 150 tisočakov.

Po besedah direktorice območno obrtniške zbornice Maribor Leonide Polajnar je gospodarska klima v tem trenutku sicer ugodna, a o tem opozarja na znatno povišanje blaga in storitev na praktično vseh ravneh.
Veliko težavo pa predstavlja tudi pomanjkanje kvalitetnega kadra, ki se je iz degradiranih panog v času epidemije prekvalificiral na druga delovna mesta in zaradi negotove situacije tam tudi ostal. Prednjači gostinsko-turistični sektor, a še zdaleč ni edini, kjer se pojavljajo tovrstne problematike.

Na območno obrtni zbornici Maribor pa poudarjajo, da bo za normalno delovanje gospodarstva v jesenskem času nujna čim večja precepljenost. Ponovnega lockdowna si tako mariborsko kot tudi vseslovensko gospodarstvo preprosto ne more več privoščiti.

Preberi več

Veliki načrti za majhen otok

Kopališče Mariborski otok je nujno potrebno obnove, se strinjajo tako njegovi upravljavci kot predstavniki mariborske občine. Tokrat napovedujejo ločitev kopalnega in sprehajalnega dela, s čimer bi omogočili dostopnost parka vse dni v letu.

Jeseni, natančneje po kopalni sezoni, bodo začeli s sanacijo dotrajanega mostu. Kot je napovedal podžupan Samo Peter Medved trenutno pripravljajo javno naročilo za izvajalca za sanacijo jeklene konstrukcije 90 let starega mostu. Vzdrževalna dela na mostu bodo zajemala obnovo protikorozijske zaščite, sanacijo poškodb, menjavo lesene krovne konstrukcije, sanacijo izredno dotrajanih betonskih površin in namestitev razsvetljave.

Za obnovo namenjajo pol milijona evrov, zajemala pa bo zgolj notranjost otoka, brez kopališča. V pripravi pa je tudi javni natečaj za novo prehodno brv do Mariborskega otoka, ki bo povezala Mariborski otok z desnim nabrežjem Drave.

Kaj nameravajo narediti s kopalnim delom ni znano, a kot predvideva Recek, za takšne investicije občina zagotovo ne more zagotoviti dovolj sredstev.

Preberi več

Vrača se letalski spektakel Aeros

Le še slaba dva tedna nas ločita od letalskega spektakla, ki bo na športnem letališču v Skokah ponovno združil ljubitelje letalstva, pilote in zrakoplove vseh vrst. Spomin na zadnji letalski miting Aeros seže v leto 2018, ko je dogodek privabil več tisoč obiskovalcev. Leta 2019 je dogodek preprečilo slabo vreme, lani je odpadel zaradi epidemioloških razmer. Tudi zato je pričakovanje letošnjega mitinga še toliko bolj napeto.

Tudi tokrat si bodo obiskovalci lahko od blizu ogledali letala, ki bodo nastopila v zraku, omogočeni pa bodo tudi poleti z nekaterimi od zračnih plovil. Udeležbo na letošnjem mitingu so napovedale tudi nekatere znane akrobatske skupine. Po 17-ih letih od zadnjega nastopa v Sloveniji, bo svoj program v Mariboru predstavila tudi najpopularnejša vojaška akrobatska skupina v Evropi.

Maribor je sicer gostil že nekaj tovrstnih spektaklov, ki so bili vedno dobro obiskani. Organizatorji se tudi letos nadejajo dobrega obiska, čeprav bo ta zaradi pogoja PCT verjetno nekoliko nižji, kot na minilih izvedbah.
Epidemiološke razmere so sicer letos narekovale tudi dinamiko organizacije dogodka. Dogodek, ki zaradi števila nastopajočih, opreme in letal pomeni izjemen finančni in logistični zalogaj, je bilo tako veliko težje organizirati.

Maribor z bližnjo in daljno okolico je z letalstvom tesno povezan. Letošnji Aeros bo tako počastil tudi dve za slovensko letalstvo izjemno pomembni obletnici.

Letalski spektakel si bo sicer mogoče v živo ogledati v nedeljo 15.avgusta med 12. in 18. uro, vstopnice pa so že v predprodaji na spletni strani Aeros.si, možno pa jih bo kupiti tudi na prizorišču.

Preberi več

Vzorno črpanje evropskih sredstev

Podravski vodovod se, kljub številnim interesom vse bolj odmika. Po večletnih nesoglasjih so občine projekt regijskega vodovoda razdelile po sklopih, da si bodo lahko tudi vsaj približno enakomerno razdelile stroške, ki bodo pripadli na posamezno lokalno skupnost. Zgodba na ormoškem pa je precej drugačna.

Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 2014-2020 (ormoško območje) je bil zastavljen v letu 2014 kot projekt treh občin Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž. Vrednost investicije znaša skoraj 8,5 milijonov evrov, od tega so si občine iz Kohezijskega sklade uspele pridobiti 48-odstotkov in iz državnega proračuna 33-odstotkov. Razliko bodo prispevale občine iz lastnih sredstev.

In za razliko od Spodnje podravskih občin, kjer se župani o projektu nikakor ne morejo poenotiti, na ormoškem že načrtujejo nove projekte, pri tem pa uspešno črpajo evropska sredstva.

Dober zgled je tudi povezovanje pri energetski sanaciji objektov. Tako so v občini središče ob Dravi v povezavi z občino Ormož prijavili kar tri energetske prenove objektov.
Tako so ormoške občine vnovič potrdile dejstvo, da se namesto z besedami interese svojih občanov najlažje uresniči z dejanji.

Preberi več

Drugod poročajo