Ključen predpogoj za razvoj je povezovanje

Vzhodna kohezijska regija se sooča z bistveno manjšim sofinanciranjem strateških investicij v primerjavi z zahodom države. Po besedah državne sekretarke v Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monike Kirbiš Rojs bo to eden izmed ključnih izzivov v srednjeročnem delovanju pristojnih institucij. Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost so se zato kot država skoncentrirali predvsem na strateške naložbe in vrzeli, ki jih v okviru evropske kohezijske politike ne bodo mogli financirati

Republika Slovenija je pripravila naložbene priložnosti v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in svežnja za okrevanje in odpornost. Institucija, ki ureja razdeljevanja evropskega denarja je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, katere državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs je predstavila ključne investicije v Vzhodni kohezijski regiji v okviru  naslednje finančne perspektive.

Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost smo se zato kot država skoncentrirali predvsem na strateške naložbe in vrzeli, ki jih v okviru evropske kohezijske politike ne bomo mogli financirati. S sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost bomo lahko na primer urejali kanalizacijske sisteme pod 2000 populacijskih enot, s kohezijskimi sredstvi pa sistem nad 2000 populacijskih enot.

Kot strateške naložbe so prepoznani projekti s področja pospeševanja raziskav in razvoja, spodbujanja podjetništva in logistike. Kot so: tehnološki inovacijski center INNOVUM, logistični center Smart Hub Maribor na območju Letališča Maribor, inštitut – Umetna inteligenca in prehrana, mrežni podjetniški inkubator Podravja in projekt Invest Podravje.

Državna sekretarka iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs pa je na koncu poudarila še na ključno rešitev vprašanja glede Dogovora za razvoj regij, s predpogojem  poenostavitve postopkov in odprave administrativnih ovir, ki so bile identificirane v obdobju 2014–2020.

Preberi več

68. krajevni praznik Velke

S spominom na 16. oktober 1943 v Krajevni skupnosti Velka vsako leto pokažejo spoštljiv odnos do nedvomno pomembnega dogodka v zgodovini kraja. Tako so tudi letos pripravili slovesnost, na kateri so se za doprinos k razvoju in prepoznavnosti kraja za leto 2021 zahvalili tudi tamkajšnjim prebivalcem.

Velka se z imenom Welich prvič omenja leta 1319. S spominom na 16. oktober 1943 v Krajevni skupnosti Velka vsako leto pokažejo spoštljiv odnos do nedvomno pomembnega dogodka v njihovi zgodovini.

Ob znani romarski cerkvi Marije Snežne stoji strnjeno jedro vasi, v kateri se je razvila bogata društvena kulturno-umetniška dejavnost, ki so jo številni občani predstavili ob minule 68. prazniku Krajevne skupnosti Velka. A slavnostna prireditev ni bila edina aktivnost ob praznovanju visokega jubileja.

Odziv občanov je bil velik. Prireditve pa so se poleg župana občine Šentilj udeležili tudi župani sosednjih občin, pa tudi poslanec državnega zbora Marjan Pojbič in podžupan mag. Vlado Maher.

Poleg nastopajočih otrok iz Osnovne šole Velka, Pihalnega orkestra Občine Šentilj Paloma, Moškega pevskega zbora KUD Gabrijel Kolbič, pevcev ljudskih pesmi KUD  Gabrijela Kolbič, Ljudskih godcev Marija Snežna in mladega dueta Levja kri, so na ogled svoja dela pripravili tudi likovni ustvarjalci KUDa Gabrijela Kolbiča.

Gabrijel Kolbič je bil kipar, rojen na Zgornji Velki, ki je ponesel ime kraja daleč naokrog doma in v tujini. Njemu v čast pa so v društvenih prostorih postavili stalno razstavo.

Na svečani slovesnosti so se poklonili tudi številnim občanom Velke, ki pomembno doprinašajo k razvoju in prepoznavnosti kraja ter skrbijo za njen ugled doma in po svetu.

Preberi več

Dela na Trgu vstaje začasno ustavljena

Potem, ko so v preteklem tednu začeli z zemeljskimi deli v okviru projekta prenove Trga vstaje v Rušah, so se ta zaradi odkritja človeških skeletnih ostankov začasno zaustavila, območje pa je tudi ustrezno zavarovano. V Rušah ob tem upajo, da bodo z deli lahko kmalu nadaljevali in da se zaključek prenove trga ne bo preveč zavlekel.

Projekt prenove Trga vstaje v Rušah je eden najpomembnejših projektov v Rušah v zadnjih letih. Začetek projekta je zaradi negotovih razmer dolgo visel v zraku, a so se minuli teden končno začela pripravljalna dela za začetek celovite prenove trga. Prav ta evropska sredstva so bila ključna, da se je Občina Ruše projekta lahko lotila že letos. Z potrditvijo rebalansa proračuna je prenovi trga dokončno zeleno luč prižgal tudi občinski svet občine Ruše.

Na Občini Ruše so sicer računali, da bi lahko bila obnova trga dokončana še pred decembrom, a je odkritje človeških skeletnih ostankov vsaj začasno zaustavilo nadaljevanje del. V naslednjih dneh bodo arheološki izvajalci natančneje ugotovili stanje in okoliščine ostalin. Na časovnico izvedbe projekta bi lahko sicer vplivale tudi negotove razmere z dobavo materialov na svetovnih trgih. A v Rušah upajo, da bo občane že kmalu pozdravilo povsem spremenjeno središče Ruš.

O tem, kdaj se bodo dela na Trgu vstaje nadaljevala in kaj bodo o odkritih človeških ostankih ugotovili v Rušah, pa bomo poročali v eni izmed naših prihodnjih oddaj.

Preberi več

Cenejše položnice za odvoz blata?

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je pred 26. Redno sejo mestnega sveta zatrdil, da se bodo položnice pri odvajanju odpadnega blata pocenile za več kot 15%. V opozicijski Listi za pravičnost in razvoj pa opozarjajo, da se v študiji ravnanja z odpadnim blatom skrivajo številne anomalije. Ena izmed bolj perečih je ta, da predmetnega blata ni mogoče uporabiti za sosežig, namreč blato iz mariborske čistilne naprave znatno presega vsebovane vrednosti žvepla.

Glede na izjave mariborskega župana Arsenoviča o “pocenitvi položnic” vsled ravnanja z blatom iz mariborske CČN, so v LPR predstavili odkritja in stališče glede gradiva ki ga obravnava mestni svet v okviru 26. Redne seje MOM.

Ob tem se v LPR sprašujejo kako je Energetika Maribor sploh prišla do tega, da je približno polovica blata iz ČN stabiliziran odpadek in druga polovica “klasično” blato iz ČN? Ali je za polovico količine blata na lokaciji ČN bil postavljen kak predelovalni obrat za predelavo odpadkov, s katerim blato predelajo v stabiliziran odpadek?

Kot izhaja iz pooblaščene ocene odpadka, blato iz mariborske ČN ni primerno za sosežig, ker vsebuje preveč žvepla. Žveplo namreč pri sežiganju blata povzroča izpuste žveplovega dioksida, ki povzroča t.i. kisli dež, kratkoročno izpostavljanje žveplovem dioksidu pa povzroči težave astmatikom in ostalim rizičnim skupinam.

Na tem mestu se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da študija o ravnanju z blatom niti ni pridobila teh informacij. Ob tem v LPR vodilni mestni oblasti očita brezbrižnost pri oceni osnovnih posledic za zdravje svojih najobčutljivejših prebivalcev.

Preberi več

Mojster lesene umetnosti

Vojislav Veličković je mojster intarzije. Gre za okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa. V njegovi delavnici nastajajo umetnine, enkratni vzorci, oblike, podobe in ornamenti. Svoje delo je predstavil v središču Ptuja, ki zanj najlepše mesto na svetu.

Vojislav Veličković je artist posebne sorte. Že od svojega desetega leta dalje se ukvarja z vlaganjem raznobarvnega lesa v les. Utrip svojega opusa je združil v razstavo Samo nebo je nad Ptujem.

Intarzija je ustvarjena z izbiro različnih vrst lesa, ki upošteva njihove naravne vzorce zrn in barvo, za ustvarjanje razlik v vzorcu. Po izbiri posebnih vrst lesa, ki se bodo uporabljali v vzorcu, se vsak kos posebej nareže v ustrezne oblike in vstavi. Kasneje se skica odstrani in pobrusi ter se začne rezljati iz lesa.

Tehnika intarzije se je razvila v islamski Severni Afriki, preden je bila uvedena v Evropi. Umetnost je bila nadalje razvita v Sieni, kjer je bila figurativna intarzija prvič izdelana okoli leta 1330 in se je nadaljevala v 15. stoletju. Širila se je po celi Evropi in se v 17.stoletju uveljavila v urbanem pohištvu, ki je predstavljalo veliko razkošje in prestiž. Danes se ohranja predvsem preko umetnosti, posamezni izdelki pa nastajajo dlje časa.

Svoje delo je Vojo Veličković predstavil v samem središču Ptuja, na Murkovi ulici, ki je zanj najlepša ulica na Ptuju. Pripravlja pa se tudi na nov projekt, s katerim želi povezati Ptuj s prestolnico Srbije.

Preberi več

Ljudski vrt zasijal v novi podobi

Območje mariborskega športnega parka Ljudski vrt je zasijalo v novi podobi. Obnovljena zahodna tribuna stadiona, urejen trg in spomenik mariborskemu telovadcu Josipu Primožiču zaokrožujejo podobo športnega središča na levem delu bregu Drave, na mariborski občini pa obljubljajo, da z delom na tem območju še niso končali.

S slovesnostjo v Ljudskem vrtu sta bila danes obeležena dva pomembna trenutka v zgodovini mariborskega športa. Z obnovljeno tribuno stadiona Ljudski vrt je Maribor dobil stadion, ki ustreza vsem pogojem evropske nogometne zveze, na manjšem urejenem trgu pa je svoj spomenik dobil mariborski telovadec, gledališki delavec in slikar Josip Primožič – Tošo. V Ljubljani rojeni telovadec je na športnem in kulturnem področju v Mariboru pustil velik pečat, še najbolje pa ga opišejo besede njegove hčerke

Veliko dela pa je bilo v zadnjih letih vloženega tudi v prenovo zahodne tribune Ljudskega vrta. Ta je ohranila svojo značilno historično podobo, a pridobila vse tisto, kar potrebuje sodoben nogometni objekt.

Z Ljudskim vrtom sta tesno povezani dve mariborski športni legendi, ki sta bili povezani z vsemi večjimi uspehi mariborskega nogometa v zadnjih letih. Prenovljena tribune sta se tako razveselila tako trenutno še vedno najboljši strelec slovenske nogometne reprezentance in najboljši strelec v zgodovini slovenskega klubskega nogometa.

S prenovo stare tribune, z začetkom obnove dvorane Tabor, napovedano gradnjo teniške dvorane in športnim vrtcem se mariborska športna infrastruktura na veselje mariborskih športnih delavcev po dolgih letih zatišja vendarle izboljšuje.

Infrastruktura sama pa brez tega, da bi jo tudi zares uporabljali, nima pravega pomena. Zato velja vabilo, da se kakšne izmed tekem v Ljudskem vrtu udeležite tudi sami.

Preberi več

Avtobusno vozlišče na Trgu revolucije

Mariborska občina načrtuje popolno reorganizacijo javnega potniškega prometa. Kot osrednjo točko posodobljenega javnega prevoza pa je izbrala Trg revolucije. Gre za območje med Starim mostom in UKC Maribor, ki bi ga postopoma spremenili v avtobusno vozlišče, ki bi povezoval praktično vse avtobusne linije v mestu. Vodilne na občini pa čaka kar nekaj administrativnih zapletov, saj je območje kulturno zaščiteno.

Mestna občina Maribor pripravlja temeljito posodobitev Trga revolucije, kjer se načrtuje t.i. prestopna točka, za reorganiziran javni potniški promet. Kakšne spremembe se vse obetajo?

Občina namreč želi posodobiti javni potniški promet, v želji po čim manj odvečnih linijah in pospešitvi delovanja javnega prevoza. Trg revolucije bi bil eno izmed primarnih vozlišč v mestu, ki predstavlja glavno prestopno postajo Slednjo pa želijo združiti oz. Uskladiti z primestnimi avtobusnimi linijami in železniškim prometom.

Na mariborski občini so tudi pojasnili kako se prometna strategija mesta spremenila z zaprtjem Koroške ceste in Glavnega trga oz. Kaj bo prinesla reorganizacija Trga revolucije.

V tem trenutku pripravljajo idejne zasnove za rešitev administrativnih zapletov, Trg revolucije je namreč spomeniško zaščiten, zato možnost in način ureditve določa Zavod za varstvo kulturne dediščine.  Ubadajo pa se tudi z pritožbami meščanov, ki ne želijo v neposredni lokaciji povečanja prometa.

Preberi več

Začenja se prenova dvorane Tabor

Na mariborski občini so pred ponedeljkovo 26. Redno sejo predstavili aktualne javne razpise, projekte ki so v teku in načrtovane investicije v prihodnosti. Eden izmed najpomembnejših projektov je Dvorana Tabor, za katero je župan Arsenovič že napovedal uvedbo v delo. Slednji je z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom opravil tudi razgovor, glede državnih projektov v mestu, v sklopu katerih izstopa 25- milijonska izgradnja Centra Rotovž.

Mestna občina Maribor tvorno sodeluje s pristojnimi ministrstvi v sklopu državnih projektov v mestu. O teh sta se danes tudi pogovarjala župan mariborske občine in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Na mariborski občini so napovedali tudi uvedbo v delo, v sklopu projekta sanacije Dvorane Tabor. Ob zadnjem zbiranju ponudb, je prišlo do zapleta z financiranjem, saj je ponudba izvajalcev močno odstopala od finančnih okvirjev občine. Ker projekt sofinancira tudi pristojno ministrstvo pa je bilo zaplet nujno čim prej rešiti.

V tem trenutku se zaključujejo številni projekti, najbolj izpostavljen in finančno najbolj obremenljiv pa je v statusu javnega naročila, gre za izgradnjo Centra Rotovž.

Pred časom je bil uradno potrjen tudi projekt aglomeracije- gradnje kanalizacijskega v dolžini 24 kilometrov. Kljub temu pa bo po končani investiciji še približno 2% občanov brez priključitve na javno kanalizacijo. Kakšno rešitev ponujajo na občini temu delu gospodinjstev?

Župan je še spomnil, da so tik pred tretjim zbiranjem ponudb za dograditev in sanacijo podružnice vrtca Pobrežje v Brezju,. Po dveh neuspelih poskusih pa računajo na uspešno izbiro izvajalca in podpis pogodbe.

Preberi več

Kaj pričakovati od izteka županovega mandata?

Mestna občina Maribor je v času županovanja izpeljala številne projekte, ki so jih prejšnje vodstvene garniture zgolj obljubljale. Kljub temu pa se pojavljajo očitki o slabem sodelovanju koalicije in opozicije mestnega sveta, ki zavira nadaljnji razvij mesta. Opozicija aktualni mestni oblasti namreč očita prevelik poudarek projektov v centru mesta, med tem pa koalicija odgovarja, da so omenjene investicije namenjene vsem občanom mesta Maribor.

Na račun mestnega sveta MOM v zadnjem času letijo številni očitki, predvsem na račun pomanjkanja proaktivnega delovanja. Glavno težavo pa verjetno predstavlja anemičnost velike večine svetnikov, ki se v treh letih mandata nikoli ni odzvalo z kakšnimi vprašanji ali pobudami za dodatni razvoj mesta.

V dobri tretjini mandata aktualne mestne oblasti se je prevečkrat namreč dogajalo, da so določene točke dnevnega reda bile sprejete brez nujne razprave med različnimi deležniki v sklopu sej mestnega sveta. Skrbi predvsem t.i. volilni aparat in nezmožnost sprememb pri vsebinah točk dnevnega reda.

Po besedah mestnega svetnika iz Liste za pravičnost in razvoj bi bilo nujno povečane prejemke državnih sredstev enakomerno porazdeliti med vse resorje in lokacije po mestu.

Enakopravne razdelitve vsaj v zadnjih treh letih ni bilo, saj so vse večje investicije bolj ali manj obsegale ožji center mesta, med tem ko na periferiji ni bilo urejene osnovne infrastrukture. Kaj pa sledi pred prihajajočimi volitvami?

Preberi več

Negovalna bolnišnica ali varovana stanovanja?

V občini Poljčane se je v kriznih časih epidemije koronavirusa pojavila ideja o vzpostavitvi negovalne bolnišnice. Slednjo bi umestili tik ob dom za starejše Jožeta Potrča, kjer ima občina v lasti zazidljivo zemljišče. Po besedah župana Stanislava Kovačiča si še danes prizadevajo za izgradnjo tako pomembnega objekta na zdravstvenem področju. Ob pomanjkanju interesa investitorjev pa pripravljajo tudi vsebinske alternative na tem območju.

Občina Poljčane ima v neposredni bližini doma starostnikov Jožeta Potrča v lasti zemljišče, kjer s pomočjo primernega investitorja želi vzpostaviti negovalno bolnišnico. Projekt bi bil uresničljiv z znatnimi državnimi, kakor tudi evropskimi sredstvi.

Gre za idejo izpred dveh let, župan pa poudarja, da se je strategija na tem področju v zadnjem času korenito spremenila.

Župan pojasnjuje, da glede ideje o negovalni bolnišnici niso obupali, a če interesa za investiranje ne bo, bodo v podrobnem občinskem prostorskem načrtu skušali ta prostor nameniti za varovana stanovanja.

Na prihodnji seji mestnega sveta občine Poljčane bo ena izmed točk dnevnega reda neposredno povezana z nadaljnjim razvojem zemljišča in konkretnimi vsebinskimi idejami.

Preberi več

Drugod poročajo