Danes praznuje mariborska stolnica

Maribor je mesto z bogato zgodovinsko dediščino. Kot najprepoznavnejši historični element mesta še vedno velja staro mestno jedro z Lentom, nekoliko višje na levem bregu Drave pa danes kraljuje mariborska Stolnica s prostranim trgom. Za prvo omembo župnije na tem področju se moramo ozreti več kot 800 let v preteklost.

Mariborska stolnica je bila v začetku običajna mestna cerkev, okoli nje je bilo mestno pokopališče, ki se je kasneje preselilo na območje Ljudskega vrta. Skozi stoletja se je cerkev razvijala in rastla skupaj z mestom.

Več stoletni razvoj stolnice se kaže tudi v tem, da cerkve ni mogoče enovito umestiti v nek točno določen arhitekturni slog. Tudi sicer je cerkev tekom svojega obstoja doživljala številne spremembe. Originalni zvonik je bil slabih 20 metrov višji. Leta 1792 so namreč izvirni zvonik po tem, ko je vanj udarila strla in je pogorel, znižali in obnovili v klasičističnem slogu. Mlajšega datuma je tudi cerkveni oltar.

Najbolj prelomen moment v zgodovini se je zgodil leta 1859, ko dotedanja župnijska cerkev postane stolnica. To je bil čas, ko so Slovenci in Nemci v Mariboru živeli relativno složno. Ta sloga pa ne traja dolgo, že kmalu začnejo napetosti naraščati, za Antona Martina Slomška pa v nemškem mestu ni več prostora.

Spomenik v Mariboru je Slomšek nazadnje vendarle dobil, pokopan pa je v njegovi tako ljubi stolnici. Korak naprej v razvoju mariborske stolnice je tudi prenova strehe, ki poteka v teh dneh. Stara streha je bila namreč tako dotrajana, da obilnejših snežnih padavin morda ne bi več vzdržala.

Preberi več

Kaj prinaša dokapitalizacija Športa Maribor?

Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na 26. Redni seji z tesnim rezultatom 22:21 potrdili dokapitalizacijo podjetja Šport Maribor d.o.o., ki se je preoblikoval iz zdaj že nekdanjih Športnih objektov Maribor. Cilji, ki jih MO Maribor zasleduje v primeru dokapitalizacije je povečanje osnovnega kapitala družbe Šport Maribor, v celoti plačane zapadle terjatve in prehod družbe, kot izvajalke lokalne javne gospodarske službe, pod okrilje Javnega holdinga Maribor. V opoziciji pa imajo ob tem številne pomisleke, kako bo mariborska športna dejavnost potekala v prihodnje.

Potrjen je bil rebalans proračuna MO Maribor za leto 2021, ki se je sprejemal predvsem zaradi prerazporeditve sredstev iz postavk, kjer se sredstev ne potrebuje, na postavke, kjer so le-ta potrebna. Z rebalansom proračuna za leto 2021 se bodo znižala sredstva na Uradu za šport, in sicer za 300 000 evrov na postavki športni objekti, zaradi zamika preoblikovanja zavoda Športni objekti Maribor v podjetje Šport Maribor, d. o. o.

S preoblikovanjem Športnih objektov v družbo z omejeno odgovornostjo se ne strinjajo v opozicijski listi Franca Kanglerja, katere mestni svetnik Milan Mikl predalga drugačno rešitev za sanacijo dolga Športnih objektov.

V drugi fazi bo družba Javni holding Maribor, d. o. o., ki je v 100 % lasti MO Maribor, odkupila vse deleže podjetja, vključno z deležem MO Maribor. Tako bo Javni holding Maribor postal 100 % lastnik družbe Šport Maribor. Kakšni pa so sploh cilji dokapitalizacije?

Mikl je sicer kritičen tudi do imenovanja predstavnikov nadzornega sveta, iz katerega je bil po dolgih letih izključen. Razloga za to odločitev nikoli ni prejel.

Preberi več

Kdaj bo Stari most zaprt za promet?

Na mariborski občini so po poskusnem zaprtju Starega mostu prišli do želenih rezultatov in učinkov. Po besedah podžupana Sama Petra Medveda se je na tem območju promet zmanjšal, saj je bil Stari most odprt le za pešce, kolesarje, avtobuse in taksije. Nekaj podobnega pa želijo vzpostaviti v nekem srednjeročnem obdobju, a do takrat bo potrebno še temeljito urediti prometno strategijo v ožjem centru mesta.

Mestna občina Maribor po zaprtju Koroške ceste in Glavnega trga za motoriziran promet načrtuje tudi podobno uredbo na Starem mostu v neposredni bližini. Slednje so poskusno v času Tedna mobilnosti že storili, kaj pa so prinseli rezultati poskusnega zaprtja prometno enega najbolj zasedenih mostu v mestu?

Ponudbo mestnega potniškega prometa od decembra 2017 dopolnjuje električno mini vozilo, poimenovano Maister, ki vozi po območju za pešce in ožjem središču Maribora. Prevoz z njim je za potnike brezplačen; po besedah podžupana pa želijo vzpostaviti podobno vozilo tudi čez Stari most.

Po zaprtju Glavnega trga in Koroške ceste so številni občani izrazili nezadovoljstvo z spreminjanjem prometne strategije. Podobno se dogaja tudi ob načrtovanju zaprtja ostalih predelov centra mesta, od Slomškovega trga, do Starega mostu in nabrežja Lenta.

Kako bi naj izgledal Stari most v prihodnje, po zagotovilih podžupana, ki je na občini pristojen za promet, v podobni obliki kot v času tedna mobilnosti. Kljub temu pa gre za nekakšen srednjeročen načrt, saj bo pred tem nujno zagotoviti določene predpogoje na področju cestne infrastrukture.

Mestna občina Maribor sicer pod Starim mostom načrtuje ureditev nabrežja reke Drave med Sodnim in Vodnim stolpom, vse v želji po vzpostavitvi t.i. rekreacijskega obroča od Melja do kopališča Mariborski otok.

Preberi več

Število otrok v vrtcu strmo narašča

S prvim oktobrom so začele veljati nove cene v markovskem vrtcu. Občinski svetniki so brez izrečenih pomislekov potrdili šest- oziroma sedemodstotno povišanje cen vrtčevskih programov. Podražitev pomeni, da so vrtčevski programi za okrog 20 evrov dražji kot v sosednji občini Gorišnica, pa tudi starši videmskih otrok v drugem starostnem obdobju plačujejo manj kot Markovčani. A kljub temu število vpisov narašča, saj že nekaj let med letom odpirajo dodaten oddelek.

V markovškem vrtcu so letos praznovali dvajseto obletnico delovanja, v tem času se je število otrok v vrtcu več kot potrojilo. V lanskem letu so vrtčevske kapacitete zapolnili, tako so bili primorani v decembru odpreti še dodaten oddelek.

V Markovcih se število prebivalcev iz leta v leto povečuje. Tako v dolgoročnih načrtih že planirajo dograditev vrtca. In četudi bi gradnje objektov napolnile vseh 10 oddelkov, bi za zdaj lahko zagotovili še 11 oddelek.

Da bi se vse več mladih priseljevalo pa so v vsaki vasi poleg kulturnega ali gasilskega doma omogočili tudi aktivnosti na prostem.

Preberi več

Farmadent naj ostane doma

Državni zbor bo jutri odločal o noveli zakona o lekarniški dejavnosti. Slednja med drugim določa tudi, ali lahko mariborska občina še naprej ostane lastnik Farmadenta. Veletrgovec z zdravili je pomembno mariborsko podjetje, ki letno v mestni proračun prispeva več milijonov dobička. Mestni svetniki so včeraj soglasno sprejel sklep o podpori omenjeni noveli. Tako so poslancem jasno nakazali, da je omenjeno podjetje ključno za mestno gospodarstvo. In čeprav se je župan še pred časom zavzemal za prodajo podjetja, je sedaj po poročanju časnika Večer poslal tudi pismo predsedniku vlade Janezu Janši, v katerem ga poziva, naj Farmadent umesti v kritično infrastrukturo.

Mariborski mestni svetniki so s skupnim sklepom pozvali državni zbor k podpori dopolnjenemu predlogu novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi omogočil, da mariborsko farmacevtsko podjetje Farmadent ostane v lasti občine.

Predlog novele SMC določa, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, torej odpravlja prepoved vertikalnih povezav. Prepoved vertikalnih povezav v lekarniški mreži se je sicer uzakonila konec 2016 na predlog vlade Mira Cerarja. Od takrat lekarne ne smejo imeti v lasti veledrogerista, s čimer se je stanje izenačilo z veledrogeristi, ki že pred tem niso smeli imeti v lasti lekarne.

Med drugim pa predvideva tudi deregulacijo lekarniške mreže. Posledično bi se odpiralo še več lekarn v mestih, kjer je večja gostota kupcev, in zapirale lekarne na podeželju.

Tako je na včerajšnji seji Juhart podal predlog, da se mestni svet opredeli do lastništva. Lastništvo občine je ključno pri zagotavljanju stabilnosti cen zdravil kot tudi nemotenih dobav.

V Lekarniški zbornici Slovenije so ves čas kritični do predlaganih rešitev v predlogu novele. Njihovo nasprotovanje predlaganim rešitvam so podprli tako na ljubljanski fakulteti za farmacijo, trgovinski zbornici, pa tudi v skupnosti občin, Ekonomsko-socialnem svetu, koordinaciji zdravniških organizacij, slovenskem farmacevtskem društvu in Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.

Preberi več

Ključen predpogoj za razvoj je povezovanje

Vzhodna kohezijska regija se sooča z bistveno manjšim sofinanciranjem strateških investicij v primerjavi z zahodom države. Po besedah državne sekretarke v Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monike Kirbiš Rojs bo to eden izmed ključnih izzivov v srednjeročnem delovanju pristojnih institucij. Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost so se zato kot država skoncentrirali predvsem na strateške naložbe in vrzeli, ki jih v okviru evropske kohezijske politike ne bodo mogli financirati

Republika Slovenija je pripravila naložbene priložnosti v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in svežnja za okrevanje in odpornost. Institucija, ki ureja razdeljevanja evropskega denarja je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, katere državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs je predstavila ključne investicije v Vzhodni kohezijski regiji v okviru  naslednje finančne perspektive.

Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost smo se zato kot država skoncentrirali predvsem na strateške naložbe in vrzeli, ki jih v okviru evropske kohezijske politike ne bomo mogli financirati. S sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost bomo lahko na primer urejali kanalizacijske sisteme pod 2000 populacijskih enot, s kohezijskimi sredstvi pa sistem nad 2000 populacijskih enot.

Kot strateške naložbe so prepoznani projekti s področja pospeševanja raziskav in razvoja, spodbujanja podjetništva in logistike. Kot so: tehnološki inovacijski center INNOVUM, logistični center Smart Hub Maribor na območju Letališča Maribor, inštitut – Umetna inteligenca in prehrana, mrežni podjetniški inkubator Podravja in projekt Invest Podravje.

Državna sekretarka iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs pa je na koncu poudarila še na ključno rešitev vprašanja glede Dogovora za razvoj regij, s predpogojem  poenostavitve postopkov in odprave administrativnih ovir, ki so bile identificirane v obdobju 2014–2020.

Preberi več

68. krajevni praznik Velke

S spominom na 16. oktober 1943 v Krajevni skupnosti Velka vsako leto pokažejo spoštljiv odnos do nedvomno pomembnega dogodka v zgodovini kraja. Tako so tudi letos pripravili slovesnost, na kateri so se za doprinos k razvoju in prepoznavnosti kraja za leto 2021 zahvalili tudi tamkajšnjim prebivalcem.

Velka se z imenom Welich prvič omenja leta 1319. S spominom na 16. oktober 1943 v Krajevni skupnosti Velka vsako leto pokažejo spoštljiv odnos do nedvomno pomembnega dogodka v njihovi zgodovini.

Ob znani romarski cerkvi Marije Snežne stoji strnjeno jedro vasi, v kateri se je razvila bogata društvena kulturno-umetniška dejavnost, ki so jo številni občani predstavili ob minule 68. prazniku Krajevne skupnosti Velka. A slavnostna prireditev ni bila edina aktivnost ob praznovanju visokega jubileja.

Odziv občanov je bil velik. Prireditve pa so se poleg župana občine Šentilj udeležili tudi župani sosednjih občin, pa tudi poslanec državnega zbora Marjan Pojbič in podžupan mag. Vlado Maher.

Poleg nastopajočih otrok iz Osnovne šole Velka, Pihalnega orkestra Občine Šentilj Paloma, Moškega pevskega zbora KUD Gabrijel Kolbič, pevcev ljudskih pesmi KUD  Gabrijela Kolbič, Ljudskih godcev Marija Snežna in mladega dueta Levja kri, so na ogled svoja dela pripravili tudi likovni ustvarjalci KUDa Gabrijela Kolbiča.

Gabrijel Kolbič je bil kipar, rojen na Zgornji Velki, ki je ponesel ime kraja daleč naokrog doma in v tujini. Njemu v čast pa so v društvenih prostorih postavili stalno razstavo.

Na svečani slovesnosti so se poklonili tudi številnim občanom Velke, ki pomembno doprinašajo k razvoju in prepoznavnosti kraja ter skrbijo za njen ugled doma in po svetu.

Preberi več

Dela na Trgu vstaje začasno ustavljena

Potem, ko so v preteklem tednu začeli z zemeljskimi deli v okviru projekta prenove Trga vstaje v Rušah, so se ta zaradi odkritja človeških skeletnih ostankov začasno zaustavila, območje pa je tudi ustrezno zavarovano. V Rušah ob tem upajo, da bodo z deli lahko kmalu nadaljevali in da se zaključek prenove trga ne bo preveč zavlekel.

Projekt prenove Trga vstaje v Rušah je eden najpomembnejših projektov v Rušah v zadnjih letih. Začetek projekta je zaradi negotovih razmer dolgo visel v zraku, a so se minuli teden končno začela pripravljalna dela za začetek celovite prenove trga. Prav ta evropska sredstva so bila ključna, da se je Občina Ruše projekta lahko lotila že letos. Z potrditvijo rebalansa proračuna je prenovi trga dokončno zeleno luč prižgal tudi občinski svet občine Ruše.

Na Občini Ruše so sicer računali, da bi lahko bila obnova trga dokončana še pred decembrom, a je odkritje človeških skeletnih ostankov vsaj začasno zaustavilo nadaljevanje del. V naslednjih dneh bodo arheološki izvajalci natančneje ugotovili stanje in okoliščine ostalin. Na časovnico izvedbe projekta bi lahko sicer vplivale tudi negotove razmere z dobavo materialov na svetovnih trgih. A v Rušah upajo, da bo občane že kmalu pozdravilo povsem spremenjeno središče Ruš.

O tem, kdaj se bodo dela na Trgu vstaje nadaljevala in kaj bodo o odkritih človeških ostankih ugotovili v Rušah, pa bomo poročali v eni izmed naših prihodnjih oddaj.

Preberi več

Cenejše položnice za odvoz blata?

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je pred 26. Redno sejo mestnega sveta zatrdil, da se bodo položnice pri odvajanju odpadnega blata pocenile za več kot 15%. V opozicijski Listi za pravičnost in razvoj pa opozarjajo, da se v študiji ravnanja z odpadnim blatom skrivajo številne anomalije. Ena izmed bolj perečih je ta, da predmetnega blata ni mogoče uporabiti za sosežig, namreč blato iz mariborske čistilne naprave znatno presega vsebovane vrednosti žvepla.

Glede na izjave mariborskega župana Arsenoviča o “pocenitvi položnic” vsled ravnanja z blatom iz mariborske CČN, so v LPR predstavili odkritja in stališče glede gradiva ki ga obravnava mestni svet v okviru 26. Redne seje MOM.

Ob tem se v LPR sprašujejo kako je Energetika Maribor sploh prišla do tega, da je približno polovica blata iz ČN stabiliziran odpadek in druga polovica “klasično” blato iz ČN? Ali je za polovico količine blata na lokaciji ČN bil postavljen kak predelovalni obrat za predelavo odpadkov, s katerim blato predelajo v stabiliziran odpadek?

Kot izhaja iz pooblaščene ocene odpadka, blato iz mariborske ČN ni primerno za sosežig, ker vsebuje preveč žvepla. Žveplo namreč pri sežiganju blata povzroča izpuste žveplovega dioksida, ki povzroča t.i. kisli dež, kratkoročno izpostavljanje žveplovem dioksidu pa povzroči težave astmatikom in ostalim rizičnim skupinam.

Na tem mestu se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da študija o ravnanju z blatom niti ni pridobila teh informacij. Ob tem v LPR vodilni mestni oblasti očita brezbrižnost pri oceni osnovnih posledic za zdravje svojih najobčutljivejših prebivalcev.

Preberi več

Mojster lesene umetnosti

Vojislav Veličković je mojster intarzije. Gre za okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa. V njegovi delavnici nastajajo umetnine, enkratni vzorci, oblike, podobe in ornamenti. Svoje delo je predstavil v središču Ptuja, ki zanj najlepše mesto na svetu.

Vojislav Veličković je artist posebne sorte. Že od svojega desetega leta dalje se ukvarja z vlaganjem raznobarvnega lesa v les. Utrip svojega opusa je združil v razstavo Samo nebo je nad Ptujem.

Intarzija je ustvarjena z izbiro različnih vrst lesa, ki upošteva njihove naravne vzorce zrn in barvo, za ustvarjanje razlik v vzorcu. Po izbiri posebnih vrst lesa, ki se bodo uporabljali v vzorcu, se vsak kos posebej nareže v ustrezne oblike in vstavi. Kasneje se skica odstrani in pobrusi ter se začne rezljati iz lesa.

Tehnika intarzije se je razvila v islamski Severni Afriki, preden je bila uvedena v Evropi. Umetnost je bila nadalje razvita v Sieni, kjer je bila figurativna intarzija prvič izdelana okoli leta 1330 in se je nadaljevala v 15. stoletju. Širila se je po celi Evropi in se v 17.stoletju uveljavila v urbanem pohištvu, ki je predstavljalo veliko razkošje in prestiž. Danes se ohranja predvsem preko umetnosti, posamezni izdelki pa nastajajo dlje časa.

Svoje delo je Vojo Veličković predstavil v samem središču Ptuja, na Murkovi ulici, ki je zanj najlepša ulica na Ptuju. Pripravlja pa se tudi na nov projekt, s katerim želi povezati Ptuj s prestolnico Srbije.

Preberi več

Drugod poročajo