Spet bo dišalo po dobrotah kmetij

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Mestna občina Ptuj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z ostalimi kmetijsko gozdarskimi zavodi in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS prirejajo v okviru FESTIVALA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ že 33. državno prireditev in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov. Letos so ocenili skoraj 1000 izdelkov, pripravili pa so tudi pester spremljevalni program.

Na letošnjem festivalu Dobrote slovenskih kmetij so organizatorji uspeli oceniti kar 987 dobrot iz Slovenije in zamejstva. Podelili so skupno 748 priznanj, od tega 410 zlatih, 218 srebrnih in 120 bronastih. Osrednja regija na Dobrotah slovenskih kmetij 2022, je primorska s poudarkom na oljčnem olju.

Prireditev se tradicionalno odvija v minoritskem samostanu na Ptuju, delno tudi pred njim. Na samostanskem parkirišču so tokrat postavili še prireditveni šotor, v katerem obiskovalce pričakujejo z dodatno ponudbo. Slavnostna otvoritev festivala, na kateri bo imel govor častni pokrovitelj festivala, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Bolj kritičen je bil predsednik kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije Roman Žveglič, ki je vnovič opozoril na katastrofalen položaj kmetov.

Festival je res posebnost v Sloveniji, saj lahko na njem na enem mestu vidimo vse bogastvo slovenskega podeželja, kar gotovo dobrote s kmetij so. Predvsem pa je to slovenska hrana, narejena iz surovin, ki so pridelane na naših kmetijah.

Letos so se v sklopu festivala povezali tudi z Zvezo Vinis in v nedeljo 22. maja organizirali srečanje vseh vinarjev.

Zlat, srebrn in bronasti znak Dobrote slovenskih kmetij potrošnikom zagotavljajo, da je nagrajeni izdelek znanega porekla, iz lokalno pridelanih surovin in predelan na tradicionalen način, velikokrat tudi s pridihom sodobnosti. Nagrajene kmetije bodo lahko že takoj po razglasitvi pri prodaji uporabile nove znake dobrot, kar bo tudi kupcem omogočilo lažjo orientacijo.

Preberi več

Četrti neuspeli poskus seje

Županja občine Ruše je po treh neuspelih poskusih znova sklicala izredno sejo občinskega sveta, na katero pa velika večina svetnikov sploh ni prišla. Občinski svet zaradi zgolj enega navzočega svetnika ni bil sklepčen, tako da je seja znova odpadla. Po številnih obračunavanjih med opozicijo in občinskim vodstvom pa se poraja vprašanje ali se bodo v Rušah še sploh kdaj srečali na seji občinskega sveta.

Tudi 7. izredna seja občine Ruše ni prinesla odločitve o umestitvi ruške obvoznice. Ruška županja je poudarila, da je bila seja na to temo sklicana že četrtič, z željo po rešitvi situacije ter z gradivom na zahtevo svetnikov in s sklepi, ki so jih ti predlagali. Kot sklep so predlagali izločitev variante 2 (ob železnici) , torej variante, ki jo je predlagala stroka, izbrana že v mandatu prejšnjega župana, kompetentna ter z referencami. Trasa, ki je osnovana na strokovnih argumentih in ocenah, kar zahteva tudi zakonodaja in ki jo je potrdilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo. A večina svetnikov občinskega sveta je proti tej varianti obvoznice.

Opozicija je mnenja, da občinsko vodstvo načrtno forsira vzpostavitev novejše verzije trase, med tem ko v civilnih iniciativah zahtevajo obvoznico po starem OPPN.

Zaradi agonije manjkajočih svetnikov in principialnega načinu glasovanja večine občinskega sveta, se situacija vsaj za enkrat zdi nerešljiva uganka.

Županja je še poudarila, da je bilo s strani svetnikov sklicani tiskovni konferenci, bilo izrečenih veliko obtožb, brez po njenem mnenju enega dokaza in tehtnega argumenta.

Preberi več

Na območju Lovrenca na Pohorju po prvih ocenah za dobra dva milijona evrov škode

V Občini Lovrenc na Pohorju nadaljujejo z zbiranjem podatkov o škodi, ki jo je minuli konec tedna tam povzročilo neurje. Po prvih ocenah škodo ocenjujejo na dobra dva milijona evrov, a ker ljudje še vedno sporočajo podatke, na občini pričakujejo, da bo številka o škodi še malo višja.

Na območju lovrenške občine, kjer še vedno niso odpravili vseh posledic lanskih neurij, so meteorne vode, plazovi in nanosi povzročili škodo v soboto in v noči na nedeljo. Takoj so stekle nujne sanacije in ocenjevanje škode, potekajo tudi že ogledi strokovnih služb, med drugim geologov oz. geomehanikov, ki bodo med drugim podali strokovna poročila, ki bodo podlaga za nadaljnje aktivnosti v primeru sproženih plazov.

Neurje je namreč poškodovalo več zemljišč, kjer so se sprožali plazovi in usadi. En plaz je odnesel in popolnoma uničil pomožne objekte, ki so se tam nahajali. Uničen je tudi zasebni vodovod, ki je služil za lastno oskrbo s pitno vodo. Predvsem pa je veliko škode utrpela cestna infrastruktura; največ je škode na asfaltnih in makadamskih cestiščih, bankinah, propustih in na ostali pripadajoči infrastrukturi, so navedli na občini.

Medtem na območju Občine Lovrenc na Pohorju še vedno niso v celoti odpravili posledice lanskih neurij, še posebej to velja za tiste posledice, katerih sanacija terja velika finančna sredstva.

Tokratno neurje sicer ni povzročilo škode na enakih območjih kot lani. Lani je neurje pustošilo predvsem v zaselku Kumen, letos pa v zaselkih Rdeči breg in Recenjak, v samem Lovrencu in delno tudi na Kumnu.

Preberi več

Nova enota za začasno namestitev

Dom starejših občanov Tezno je v lanskem letu z uspešno prijavo na Javnem razpisu za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva/začasnih namestitev za starejše, pridobil sredstva za izgradnjo Enote za zagotavljanje začasnih namestitev, ki se bo realizirala znotraj obstoječega Doma kot samostojna enota.

Namen projekta je vzpostavitev nove enote za namen izvajanja začasnih namestitev za osebe starejše od 65 let in je skladen s kontekstom prehoda iz institucionalnih na skupnostne oblike, s specifičnim ciljem: izboljšanja kakovosti skupnostnih storitve oskrbe. Možnosti za začasne namestitve v domovih skorajda ni, ker so vsi domovi polno zasedeni.

Sredstva za projekt v višini 775.582,06 EUR sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Investicija pa naj bi bila zaključena še v letošnjem letu.

V večini slovenskih domov starejših občanov že nekaj časa ni nobene proste postelje. Le v redkih najdemo nekaj prostih mest, pa še v tem primeru gre za nastanitve v večposteljnih sobah, ki niso prav priljubljene. A kljub povpraševanju po prostih posteljah, tudi na območju Maribora in širše okolice o širitvi Doma za starejše Tezno je razmišljajo.

Postopek za sprejem v enoto začasne namestitve pa bo po besedah direktorice podoben, kot pri namestitvi v dom: potrebna bo vloga, kot je za sprejem v dom, zdravniško mnenje in vse ostalo.

Preberi več

Srčno popuščanje lahko vodi do odpovedi srca. Kako zmanjšati tveganje?

Srčno popuščanje, bolezen, pri kateri srce ne more prečrpati dovolj krvi, ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko njeno napredovanje upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja, poudarjajo strokovnjaki.

Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja.

Srčno popuščanje je pogosto bolezensko stanje. Ocenjujejo, da se bo število bolnikov do leta 2040 podvojilo. Smrtnost bolnikov z napredovalo obliko srčnega popuščanja je visoka, le 50% bolnikov z napredovalo obliko bolezni preživi 5 let.

Srčno popuščanje lahko povzroči katerakoli srčna bolezen – okvara zaklopk, vnetje srčne mišice, pa tudi alkohol in sladkorna bolezen.

Z ustreznim življenjski slogom lahko bistveno vplivamo tako na samo pojavnost srčnega popuščanja kot tudi na slabšanje bolezni, saj npr. z ustrezno prehrano in redno, zmerno telesno dejavnostjo preprečimo prekomerno prehranjenost in debelost, ki sta pomembna pospeševalca aterosklerotične žilne bolezni, povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni.

Obvladovanje stresa, skrb za zdravo in zadostno spanje, sproščanje in zlasti opustitev kajenja izredno pomembno vplivajo tako na naše počutje kot tudi zavirajo dejavnike, ki pospešujejo pojavnost srčnega popuščanja in posledično pešanje zdravja ter slabšanje kakovosti življenja.

Ob mesecu srčnega popuščanja pa Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v posvetovalnici za srce v Ljubljani vse do 10. junija v času uradnih ur izvaja brezplačne meritve in svetovanje.

Preberi več

Kaj je mariborskemu športu prinesla reorganizacija?

Nadzorni svet družbe Šport Maribor, ki upravlja z občinskimi športnimi objekti v Mariboru, je že marca izbral za novega direktorja Boštjana Tancerja. Podeljen mu je bil petletni mandat. Kot so sporočili iz Javnega holdinga Maribor, se dosedanji direktor Tadej Mežnar ni prijavil na razpis, a ostaja zaposlen v družbi. Kaj to pomeni za nadaljnje delovanje Športa Maribor?

V prvi fazi več podjetij iz Javnega holdinga pretvorilo svoje terjatve do zavoda v višini 462.000 evrov v lastniške deleže novonastale družbe, katere sto 100-odstotni lastnik je postal Javni holding Maribor.

Težavam iz preteklosti pa kljub interesu po reševanju mariborskega športa kar ni videti konca. Med tem kadrovske rošade na vodilnih položajih za enkrat ne dajejo želenih rezultatov. Milan Mikl iz Nove ljudske stranke že nekaj časa opozarja na prenos koncesije za upravljanje z žičniškimi napravami, ki jih je občina lani tudi odkupila.

Tadej Mežnar je javni zavod Športni objekti Maribor vodil več let, a ga je s funkcije odnesla slaba finančna bilanca. Nasledil ga je Boštjan Tancer, eden izmed vidnejših predstavnikov ekipe župana Saše Arsenoviča, katera je predvsem zaradi nedejavnosti na sejah velikokrat kritizirana.

Preberi več

Med mladimi še vedno veliko prikrite brezposelnosti

Četudi uradna statistika namiguje na nizko brezposelnost mladih, je iz zadnjih raziskav o mladini jasno, da gre med mladimi velikokrat za prikrito brezposelnost, ko torej sploh niso zabeleženi v evidenci brezposelnih, a njihov status vseeno kaže, da nimajo redne zaposlitve oziroma da delajo prek prekarnih oblik dela.

Razmere na trgu dela je za mlade bistveno spremenila razglašena epidemija Covid-19. Zaščitni ukrepi za zajezitev koronavirusa so povzročili občutno zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar je za mnoge mlade pomenilo odpoved delovnega razmerja. Na Sindikatu Mladi plus so minuli mesec zaključili z raziskavo med mladimi, v okviru katere so raziskovali položaj mladih na trgu dela, njihovo zadovoljstvo z njim ter kršitve, s katerimi se srečujejo.

Trenutno kar 51 odstotkov zaposlenih za določen čas trdi, da jim to ne ustreza, kar 88 odstotkov pa, da jim to ne ustreza dolgoročno. Tudi samozaposlitev, ki spada med prekarne oblike dela in ne nudi varnosti ter možnosti za dolgoročno načrtovanje življenja, je med mladimi velikokrat oblika poslovnega sodelovanja.

Mlade so spraševali po njihovih izkušnjah s kršitvami na trgu dela. Največji delež mladih, ki so se že srečali s prikritim delovnim razmerjem je starih med 25 in 29 let. Njihove kršitve pa so največkrat:

Od nove vlade tako pričakujejo, da je nujno potrebno okrepiti shemo Jamstva za mlade, ki je namenjena brezposelnim mladim, da je potrebno zaustaviti prekarnost in regulirati platformno delo. Po njihovem mnenju je nujna poostritev nadzora nad kršitvami, pa tudi, da je potrebno vzpostaviti socialni dialog in vključiti mlade v oblikovanje politik.

Preberi več

Arsenovič kljub pritiskom ne namerava odstopiti, nova kandidatura pod vprašajem?

Po številnih pozivih koalicijski partnerjev in kriminalistični preiskavi, ki oteka zoper njega, ne bo odstopil. Večina mestnih svetnikov iz opozicije in koalicije ga je pozvala k odstopu, a župan je pri svoji odločitvi avtonomen. Raziskovali smo, kako to komentirajo občani in kaj njegova poteza pomeni za Maribor.

Mariborski župan Saša Arsenovič je po incidentu z mladoletnikom pri Teniškem klubu Branik ostal brez koalicija, a odstopiti ne namerava. A dejstvo je, da župana mestni svet ne more odstaviti. Odstopi lahko le, če se sam tako odloči. In mariborski župan se za takšno potezo ni odločil. V včerajšnjem intervjuju za Radio Maribor je Saša Arsenovič poudaril, da ne bo odstopil, še več, dejanje je celo zanikal.

Medtem ko Arsenoviča izstopi nekaterih koalicijskih partnerjev v luči jesenskih lokalnih volitev ne skrbijo, ni več tako prepričan o svoji vnovični kandidaturi. Kot je poudaril se je iz incidenta marsikaj naučil, med drugim tudi, da so posledice občutili njegovi otroci in bližnji. Posledično ne ve, ali je razvoj mesta vreden tega, da doživiš tak pogrom.

Preberi več

V Stogovcih bo zrasel nov vrtec

V Stogovcih v občini Apače, bodo ob sofinanciranju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zgradili novi vrtec. Občina Apače je na razpis Ministrstva prijavila projekt novogradnje vrtca pri podružnični šoli Stogovci, ki je bil sprejet lani julija, po tem ko je vlada odločila, da se ministrstvu zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu. S pridobitvijo sredstev pa bodo na lokaciji ob podružnični osnovni šoli Stogovci zgradili tri oddelčni vrtec.

Občina Apače je iz naslova različnih reosrnih ministrstev in drugih državnih skladov prejela rekorda sofinancerska sredstva za šest večjih projektov. Dva izmed teh presegata mejo desetih milijonov, po štiri milijone pa za Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri – Natura Mura in Ureditev med Žepovci-Črnci, z ureditvijo kolesarske povezave v občinah Apače in Gornja Radgona.

Eden izmed manjših projektov, a za delovanje lokalne skupnosti ključen bo izgradnja novega vrtca v naselju Stogovci. Tam že sedaj imajo vrtec v sklopu osnovne šole, a zaradi številnih novogradenj se interes po vpisu otrok v vrtce vsako leto poveluje. Slednje pa je tudi glavni razlog k pristopu k realizaciji projekta. Sredstva za 1,2 milijona vreden projekt pa bo zagotovilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Občina Apače bo tako za projekt Vrtec Stogovci s strani ministrstva pridobila 674. tisoč evrov sredstev. Celotna vrednost investicije po tekočih cenah znaša 1.229.000 evrov, poleg ministrstva bosta projekt financirala še EKO Sklad v znesku 157 tisoč evrov in Občina Apače v višini 397.tisoč evrov. Kakšni pa so pričakovani učinki?

Po županovih besedah bo ta naložba zadostna v smislu zagotavljanja zadostne varstvene infrastrukture v občini, kjer pa je tudi veliko vlaganj v gradnjo novih nepremičnin. Sama gradnja objekta novega stogoškega vrtca naj bi se začela v začetku julija 2023 in bila zaključena konec junija 2024.

Preberi več

Sto let organizirane stanovanjske gradnje

V današnji rubriki Regionalna preteklost vam predstavljamo razstavo z naslovom Iščem stanovanje…, ki prikazuje sto let organizirane stanovanjske gradnje v tem Mariboru. Razstava Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je zasnovana kot informativna pot po javnem prostoru od prve postaje pred Hišo arhitekture Maribor do nove soseske Pod Pekrsko gorco na drugi strani mesta. Kustosi razstave so Ajda Bračič, Andraž Keršič, Miloš Kosec in Bogo Zupančič, oblikovala pa sta jo Primož Pislak in Ana Valenko.

Zgodovina organizirane stanovanjske gradnje pri nas je obenem tudi zgodovina različnih pristopov k reševanju stanovanjske krize. Ekonomske, družbene, vojne in politične razmere so v 20. stoletju stanovanjske razmere zaostrovale, obenem pa so tudi razvijale številne velikopotezne rešitve stanovanjskega problema za dinamično, hitro spreminjajočo se družbo.

Dokumentacijski center v Hiši arhitekture in trojica razstavnih postaj na prostem z razstavo preobražata mesto v študijsko območje za področja zadružne gradnje, realiziranih bivanjskih idealov predvojnega in povojnega obdobja, velikih sosesk iz druge polovice 20. stoletja, zgradb s socialnimi, kadrovskimi, samskimi, študentskimi in drugimi specializiranimi stanovanji ter javne gradnje lastniških in najemnih stanovanj po osamosvojitvi.

Bogata stoletna dediščina organizirane stanovanjske gradnje v Mariboru in po vsej Sloveniji po navedbah avtorjev razstave ni samo spomin na preteklost, ampak tudi zgrajen pomnik, da je mogoče ustvarjati bolj solidarno bivalno okolje za vse. Zato pomeni sprehod po kakovostno zasnovanih četrtih in soseskah iz preteklosti tudi možnost, da začnemo tu in zdaj načrtovati resnično sodobno in trajnostno bivalno okolje za 21. stoletje.

Stanovanjske zadruge so v večini razvitih evropskih držav poleg javnih stanovanjskih skladov glavne ponudnice najemnih stanovanj. Je lahko to ena izmed rešitev tudi za slovenski stanovanjski trg.

Mladi se v današnjem času soočajo z veliko stanovanjsko problematiko. Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje 10 tisoč stanovanjskih enot, ta primanjkljaj pa se z leti zgolj še povečuje. Slovenija se sooča z zelo slabim stanjem na področju stanovanjske preskrbe, saj je slovenski stanovanjski fond med najstarejšimi v Evropi.

Preberi več

Drugod poročajo