V Zdravstvenem domu Maribor odsotnih skoraj 100 zaposlenih

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je zaradi povečanega števila bolniških odsotnosti zdravnikov podaljšan odzivni čas posameznih ambulant družinske medicine. Trenutno je odsotnih 14 od 51 zdravnikov družinske medicine. Skupaj je odsotnih skoraj 100 zaposlenih, kar pa v času številnih obolenj predstavlja veliko težavo pri reorganizaciji dela in zagotavljanja zdravstvene obravnave.

Z znatnim pomanjkanjem specialistov družinske medicine in drugih zdravnikov na primarni ravni se soočajo tudi v Mariboru. Posledično pomanjkanje zdravnikov še dodatno obremenjuje že tako preobremenjene zdravnike, ki zaradi velikega števila opredeljenih pacientov komaj zmorejo obravnavati vse in jim ob kopici administrativnega dela posvetiti dovolj časa za kakovostno obravnavo.

V ZD Maribor je zaradi bolniškega staleža odsotnih 14 zdravnikov družinske medicine. V naslednjih dneh se pričakuje, da bo odsotnost zdravnikov še naraščala in bo odzivni čas posameznih ambulant družinske medicine zaradi tega daljši.

Delo organizirajo na način, da paciente prevzame nadomestni zdravnik. Vprašanje, ki se poraja pa je, kaj če na lokaciji deluje samo en zdravnik, kam se naj pacienti obrnejo po pomoč. Trenutno pomanjkanje pa odpira vprašanje, ali je zdravnikov družinske medicine v Mariboru dovolj?

Čeprav v Mariboru še vsak, ki potrebuje družinskega zdravnika, le-tega lahko dobi, pa po napovedih Arzenškove, kmalu več temu ne bo tako.

Preberi več

Bodo ravnatelji množično zapirali šole?

Okužbe s koronavirusom se hitro širijo tudi po šolah. V karanteni je več kot 2000 oddelkov osnovnih in srednjih šol, učitelje marsikje nadomeščajo drugi šolski delavci in študentje. Z novim letom imajo ravnatelji šol več pristojnosti pri odrejanju izobraževanja na daljavo. V primeru poslabšanja epidemioloških razmer bodo lahko pouk na lastno pest delno ali v celoti preselili na splet.

V četrtek je bilo ob 13.681 opravljenih PCR-testih, potrjenih 6918 okužb. Delež pozitivnih izvidov je znašal 50,6 odstotka. Posledično narašča število karanten tudi v osnovnih in srednjih šolah, kjer je v karanteni že skoraj 40.000 otrok. Sicer ukrepe pozdravljajo, a moti jih njihova implementacija čez noč.

Zaradi skokovitega naraščanja števila okuženih se v šolstvu spopadajo z vse več odsotnostmi zaposlenih, hitro narašča tudi število otrok v karanteni. Dodatne težave v šolstvu povzroča novo navodilo NIJZ-ja, da mora učitelj v karanteno, če je z okuženim učencem v razredu preživel najmanj 15 minut. Prej je veljalo 45 minut. In čeprav so trenutno na varni strani, se situacija lahko v eni uri popolnoma spremeni. Takrat bodo delo prilagodili zmožnostim.

Po podatkih ministrstva za šolstvo je bilo v sredo v osnovnih šolah v karanteni 1417 oddelkov, v srednjih pa 657 oddelkov, skupno 2074, kar je 643 več kot v torek. V sredo je bilo po podatkih sledilnika v karanteni 29.651 učencev in 16.779 dijakov. V vrtcih je bilo v sredo v karanteni 275 oddelkov oz. 3952 otrok.

Preberi več

Stranka Naša dežela bo imela sedež v Mariboru

Stranka Naša dežela bo na prihajajočih parlamentarnih volitvah nastopila samostojno, je danes ob odprtju strankarske pisarne v Mariboru ponovila predsednica Aleksandra Pivec. Ob tem je še poudarila, da imajo drugačen vrednostni sistem in drugačen odnos do ključnih programskih izhodišč, zato tudi ne bodo del nikakršnih predvolilnih povezovanj.

Mestni odbor Maribor stranke Naša Dežela je otvoril nove poslovne prostore stranke na Partizanski cesti v Mariboru. Na uradni otvoritvi so sodelovali predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec, predsednik mariborskega mestnega odbora Danilo Burnač in eden izmed vidnejših predstavnikov opozicije mestnega sveta Miha Recek.

Konkretni cilji stranke so usmerjeni predvsem v zniževanje vpliva centralizacije v državi, zato si prizadevajo za preselitev sedežev določenih pristojnih institucij izven meja prestolnice Ljubljane.

Po besedah predsednice Pivčeve si ne želijo, da bi postali t.i. politična muha enodnevnica, zato so že začeli z ustanavljanjem mestnih odborov po različnih koncih Slovenije, vse v želji po čim boljšem rezultatu na prihajajočih parlamentarnih volitvah.
Stranka Naša dežela bi naj po zagotovilih vodstva stranke stremela k ti.i politični sredini, zato se pred volitvami ne nagiba na nobenega izmed političnih polov.

Preberi več

Aleksander Kamenik je rešil že na stotine psov

Aleksandra Kamenika ni potrebno posebej predstavljati. Poznajo ga predvsem ljubitelji živali in vsi tisti, ki so se kadarkoli znašli v stiki in jim je Aleksander rad priskočil na pomoč. Glasen, neposreden in neusmiljen, ko gre za dobrobit živali, je vedno zanimiv sogovornik. Obiskali smo ga na njegovem ranču v Melju, kjer je z nami delil nekaj podrobnosti iz njegovega zelo zanimivega življenja. Izdal nam je tudi, kdo je po njegovem mnenju kriv zato, da mnoge živali v Sloveniji še vedno trpijo.

Aleksander se je rodil v družini, kjer mu iz materialnega vidika ni veliko manjkalo, škripali pa so odnosi. Oče in mati, oba uspešna v svojih poklicih, sta si bila preveč različna, da bi lahko skupaj ustvarjala harmonično življenje. Komaj je dobro zakorakal v najstniška leta, je Aleksander odšel v svet.

Še preden je dopolnil osemnajst let je v Melju postavil športna igrišča in skrbel, da so se mladi lahko ukvarjali s športom in ostali na pravi poti. Tudi danes ostaja zvest svojemu poslanstvu in pomaga tistim, ki potrebujejo pomoč.

Toda Aleksandra mnogi najbolj poznamo po njegovem prizadevanju za živali. Ko beseda nanese na krivice, ki se dogajajo živalim, postane njegova pripoved še bolj strastna. Pove, da bi bilo njegovo delo lažje, če bi lahko deloval v okviru uradne živalske policije, ki pa je Slovenija nima. Kot društvo lahko upa le, da bo zanemarjeno žival lahko rešil s pomočjo pogajanj. Takšne zgodbe se pišejo vsak dan, dodaja Kamenik.

Čeprav je zakonodaja, ki ureja kako ravnati z živalmi spisana, pa je to le mrtva črka na papirju, če ni nikogar, ki bi izvajal nadzor. Imamo inšpekcijo, ki pa svojega dela po mnenju Kamenika, ne opravlja. A dokler bo stanje takšno kot je, bo vztrajal pri svojem delu, nam pove. Ob tem pa upa, da mu bodo pomagali tudi ostali. Pred mučenjem živali si namreč ne smemo zatiskati oči.

V želji, da bi lahko še bolj pomagal ljudem in živalim, sicer Aleksander Kamenik napoveduje, da bo tudi letos kandidiral na lokalnih volitvah in postal glas zatiranih in zlorabljenih v lokalni politiki.

Preberi več

Na pokopališču bodo uredili park spominov

V občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah bodo v sklopu proračuna za leto 2022 namenili občinska sredstva za izvedbo najnujnejših sanacijskih del na obeh pokopališčih. Jurovski dol se sicer ponaša z dvema pokopališčema, novim in starim. Prav slednjega pa želijo v srednjeročnem obdobju spremeniti v tako imenovani park spominov. Projekt bo občina prijavila na LAS-ov razpis in se nadeja določenega deleža nepovratnih evropskih sredstev.

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah vsako leto določen delež občinskih sredstev namenja urejanju spominske vežice oz. celotnega pokopališča. Stanje slednjega predstavlja nekakšen odraz urejenosti kraja, kar vsaj v Jurovskem dolu ocenjujejo kot uspešno. Letos za potrebe ureditve najnujnejših del na pokopališču namenjajo 25, 000 evrov. V Jurovskem dolu imajo dva pokopališča, t.i. novega in starega, katerega želijo postopoma spreminjati v park spominov.

Vzpostavitev parka spominov bo namenjena predvsem v čast zaslužnim osebnostim, ki so v različnih obdobjih zgodovine temu lokalnemu okolju predstavljali dodano vrednost oz. so v Jurovskem dolu rojeni.

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah velja za geografsko razgibano občino, od ravninskih predelov do izrazitih vzpetin oz. gričevij. Po besedah župana Petra Škrlca bodo zato pristopili k zagotovitvi boljše prometne signalizacije, za boljšo orientacijo tako občanov kot ostalih obiskovalcev v občini.

Projekt park spominov bo občina verjetno prijavila na razpis LAS-a za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, ker gre za dolgoročni projekt pa bi preostali delež sredstev pokrili iz občinskega proračuna.

Preberi več

V Spodnjem Podravju bodo pili boljšo vodo

Ptujska županja Nuška Gajšek je skupaj s predstavniki še 18 občin Spodnjega Podravja podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za prvi sklop projekta celovite obnove vodovodnega sistema regije. Gre za investicijo v skupno infrastrukturo občin, povezovalne cevovode ter filtre za železo in mangan.

Po dolgih letih usklajevanj, sporov, prekinitev sodelovanja in usklajevanj so na Ptuju končno podpisali pogodbo za Izdelavo projektne dokumentacije.
Skupna pogodbena vrednost z DDV za izvajanje pogodbenih storitev znaša 551.791 EUR, od česar znaša skupna vrednost za dokumentacijo za gradbeno dovoljenje z DDV 312.265 EUR in skupna vrednost za projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje z DDV 239.525 EUR.

Investicija »Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje« se bo izvajala na teritoriju devetnajstih občin Spodnjega Podravja na obstoječem javnem vodovodu.
Tako bodo obnovili več kot 200 kilometrov cevi voda, ter avtomatizacijo vodooskrbnega sistema z regulacijo vozliščnih jaškov, posodobitvijo in nadgradnjo komandnega centra in zamenjavo krmilnikov in komunikacijskih modemov in elektronskih ključavnic z nadzorom na 98 objektih, ter izgradnjo dveh globinskih vodnjakov in izvedba filtrov železa in mangana iz pitne vode na osmih globinskih vodnjakih.

Tako bo 19 občin naredilo pomemben korak k boljši pitni vodi ter tako izboljšalo varnost in zanesljivost oskrbe s pitno vodo, zagotovilo večjo zanesljivost z zdravstveno ustrezno pitno vodo, aktivno zaščitilo vodne vire, izboljšalo tlačne razmere na vodovodnem sistemu, zmanjšalo zdravstveno tveganje pri oskrbi s pitno vodo, zmanjšalo motnje v oskrbi zaradi popravil, zmanjšalo izgube vode in posledično stroške.

Preberi več

V UKC Maribor se bojijo odločb o karanteni

V mariborskem Kliničnem centru pozorno spremljajo nov val epidemije, ki ga poganja sev omikron. Ta prinaša nove nevarnosti, saj bi zaradi njegove visoke nalezljivosti lahko prišlo do večjega osipa kadra, ki bi moral zaradi visoko rizičnih stikov v karanteno. Zato so v drugi največji bolnišnici v naklonjeni tudi morebitni uveljavitvi pogoja PC, s katerim bi lahko vsaj delno omejili pritisk na zdravstveni sistem.

Razmere v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru so zaenkrat še pod nadzorom, a nihče pravzaprav še ne zna napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh in tednih.

Zaradi hitrega širjenja seva omikron namreč ne bo težava samo v povečanem sprejemu pacientov, pač pa tudi osip zdravstvenega kadra.
Po tem, ko je v zadnjih tednih bilo mogoče zapiranje nekaterih kovidnih oddelkov in premeščanje kadra na stalna delovišča, se pričakuje novo premeščanje osebja na covid oddelke.

Strokovna skupina za covid je sicer za omejevanje širjenja koronavirusa predlagala uvedbo pogoja PC. Temu so nakonjeni tudi v mariborski bolnišnici.
Pred slovenskim zdravstvom so tako znova negotovi tedni. Okužbe s sevom omikron, ki hitro izpodriva delto, so zaenkrat predvsem pri mlajši populaciji, zato se pritisk na bolnišnice še ne stopnjuje tako intenzivno. To se lahko kmalu spremeni.

Tudi v UKC Maribor so se sicer pridružili Dnevom cepljenja, ki bodo potekali še do sobote. Cepljenje v teh dneh poteka od 8. do 20. ure.

Preberi več

Bo v Sloveniji vse manj domače zelenjave?

Na območju Slovenskih goric razvojna agencija organizira izobraževalne delavnice za potencialne tržne pridelovalce zelenjave. Spodbujanje razvoja tega sektorja je več kot potrebno, saj smo v Sloveniji izredno šibki pri samooskrbi z zelenjavo. A problem so ekstremne podražitve gnojil in repromateriala, ki nakazujejo, da bomo v prihodnje uživali manj lokalne zelenjave, pa še ta ne bo kvalitetna kot je bila do sedaj.

Izobraževalne vsebine so namenjene pridelovalcem zelenjave, tistim, ki želijo začeti, tistim, ki že pridelujejo zelenjavo in tistim, ki bi želeli konvencionalno pridelavo nadgraditi z ekološko pridelavo ter se usposobiti za pridelavo in trženje.

Delavnice so zasnovane tako, da bodo vsebine pokrile večino znanja, ki se zahteva v katalogu znanj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Prva delavnica je potekala že v ponedeljek in odziv je bil izjemen. A letošnje leto napovedujejo številne delavnice za dvig ravni znanja o zelenjadarstvu.

V ključnem dokumentu kmetijskem politike je samooskrba s hrano zapisana kot prioriteta, a pri zelenjavi smo slabo samooskrbni, kar pripisujejo nepovezanosti kmetij. Veliko strahu je tudi okrog slabih vzpodbud. In kaj se jim obeta z novo skupno kmetijsko politiko?

Tudi podražitve gnojil in repromateriala ter ekstremne cene energentov na zelenjadarstvo ne vplivajo najbolje. Po podatkih Statističnega urada smo že v letu 2019 uvozili slabih 9 tisoč ton solate, od tega kar 80 % iz Italije, od koder je velik del uvožene zelenjave, na primer skoraj ves uvožen radič, 92 % špinače, 87 % zelene, 65 % fižola in prav toliko uvoženih jajčevcev.

Prave posledice pa se bodo po mnenju strokovnjakinje za zelenjadarstvo uvidele šele čez leto dni, ko bomo občutili upad števila pridelovalcev.
Kmetijsko gozdarska zbornica v luči premajhne samooskrbe z zelenjavo predlaga več ukrepov za razvoj zelenjadarstva. Za povečanje pridelave zelenjave in učinkovitejšo prodajo bo treba bolje organizirati odkup in s tem okrepiti položaj kmetovalcev.

Preberi več

Bo atletski stadion dobil ogrevalno stezo?

Mariborska občina se je z podpisom pogodbe zavezala za izpeljavo Olimpijskega festivala evropske mladine, največjega športnega dogodka v zgodovini občine. Za zgledno organizacijo dogodka pa bo potrebno sanirati področje Atletskega društva Poljane, kjer opozarjajo, da je steza sicer v dobrem stanju, a objekt ne zadostuje niti izpeljavi državnih prvenstev, kaj šele mednarodnih tekmovanj.

Ena izmed prioritet za izpeljavo OFEMA bo vzpostavitev t.i. ogrevalne steze, za dobro predpripravo športnikov pred samim nastopom. Izgradnja ločene ogrevalne steze po vzoru tujine ne bo, gredo pa razmišljanja v smeri adekvatnih možnosti.

Mestna občina Maribor je tako pred velikim izzivom, saj bo po neuradnih podatkih potrebno zagotoviti kar 4,5 milijona evrov za celotno ureditev atletskega stadiona. Župan Saša Arsenovič sedaj apelira na pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da vsaj del sredstev zagotovi, v nasprotnem primeru bo denar morala občina pokriti iz občinskega proračuna.

Velika pridobitev za mesto bo tudi ostala infrastruktura, ki se bo za potrebe festivala morala izvesti. Gre za celovito sanacijo študentskih domov za nastanitev mladih športnikov, ob tem se že pospešeno urejuje dvorana Tabor. A ključni izziv bo postavitev finančne konstrukcije za rešitev vprašanja atletskega stadiona na Poljanah.

Preberi več

Investicije namenjene mlajši in starejši generaciji

V občini Hoče- Slivnica bodo v tem letu sanirali dve osnovni šoli in sicer osnovno šolo Franca Lešnika Vuka v Slivnici in osnovno šolo Dušana Flisa Hoče. Zaradi pozitivnega trenda priseljevanja se namreč potrebe po dodatnih izobraževalnih kapacitetah večajo. Poleg tega v Slivnici že obratuje dom starostnike, ki ga je prevzel avstrijski koncesionar SeneCura. Veliko pa se nadejajo tudi od regijskega projekta Partnerstvo za Pohorje, v katerem sodelujejo z še 18 okoilškimi občinami.

Občina Hoče- Slivnica je bila v zadnjem času uspešna pri urejanju administrativnih postopkov za vlaganje v izobraževalno infrastrukturo. Gre za izgradnjo prizidka pri OŠ Franca Lešnika Vuka v Slivnici. Ob naraščanju števila prebivalstva v občini morajo zagotoviti dodatne izobraževalne kapacitete tudi izven središča Hoč, kamor naselje Slivnica tudi spada.

Ob tem pa je občina že prejela 1,1 milijona sofinancerskih sredstev za dozidavo OŠ Dušana Flisa Hoče, ki zaradi prostorske stiske nujno potrebuje dodatne prostore. Projekt bi se sicer naj izvajal fazno, glavna pridobitev pa bo širitev kuhinje in jedilnice, ki sta trenutno prilagojeni za 350 otrok, med tem ko so potrebe za vsaj 700 otrok.

V Hočah so osem milijonov evrov vreden projekt izgradnje doma za starostnike zaključili ob koncu lanskega leta. Investicija pa bo z opremo, zemljiščem in ostalimi stroški na koncu znašala nekaj več kot enajst milijonov evrov. Dom trenutno lahko sprejme 150 stanovalcev in bo imel tudi oddelek za bolnike z demenc. Dom sicer z zaposlovanjem 70 ljudi od sredine lanskega decembra že obratuje.

Občina Hoče Slivnica je pridružena tudi regijskemu projektu Partnerstvo za Pohorje, v katerega je do sedaj združenih 19 občin. V tem trenutku zaključujejo s pripravo »Strategije razvoja in trženja ponudbe Destinacije Pohorje 2021−2027«, celostne grafične podobe (branda) Pohorja Prav tako bo kmalu označenih 7 novih krožnih kolesarskih poti in vzpostavljenih 15 novih turističnih tabel.

Preberi več

Drugod poročajo