Problematika deficitarnih poklicev vse večja

V današnji rubriki Regionalna vizija Vam predstavljamo stanje slovenskega gospodarstva po epidemiji koronavirusa. Slednje je, kljub številnim negativnim projekcijam v dobrem stanju, a se vseeno pojavljajo številne problematike. Od deficitarnih poklicev, naraščanja brezposelnosti med mladimi, do nizkih izplačil v primerjavi z razvitejšimi državam Evropske unije. Zato se že marsikdo sprašuje, kako te anomalije odpraviti in preprečiti nadaljnji beg možganov v tujino.

Slovensko gospodarstvo je, kljub že leto in pol trajajoči epidemiji koronavirusa trenutno v dobri kondiciji. Na drugi strani pa je vse več t.i. deficitarnih poklicev, kjer kronično primanjkuje kadra. Vsako leto sicer Javni štipendijski sklad RS objavi javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice, a le-ta ne rešuje vse že nastalih problematik na tem področju.

Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh opozarja na anomalije v slovenskem šolstvu, ki ne spodbuja mladih k odločitvi za obrtniške poklice. Po drugi strani pa so ti slabše plačani in posledično neatraktivni za mlade, ki vstopajo na trg dela.

Promocija, ki je skoraj ni oziroma je le ta zelo slaba je lahko eden izmed vzrokov za pomanjkanje deficitarnih poklicev. Posledice deficitarnih poklicev se lahko kažejo na različne načine. Pomanjkanje kadra na določenih področjih se povezuje z negativnim vplivom na gospodarstvo in gospodarsko rastjo ter tudi s presežkom kadra na drugih področjih. Presežek kadra pa povzroči tudi težje zaposlovanje.

Trenutna minimalna plača od 1. januarja 2021 znaša 1024 evrov bruto, v OZS pa zagovarjajo, da se predvsem mlade spodbudi z višjimi izplačili in jih tako motivira za začetek karierne poti.