Neuspešni v boju z energetsko revščino
Letošnja ogrevalna sezona je tik pred vrati, ta pa bo v nekaterih mestih z daljinskim sistemom na toploto ali sistemom oskrbe z zemeljskim plinom dražja. Vse večji družben izziv pa postaja energetska revščina, ki neposredno vpliva na zdravje okrog 54 milijonov Evropejcev. Odstotek ljudi, ki se soočajo z energetsko revščino, se viša zaradi visokih cen energije, nizkih prihodkov ter slabo izoliranih, vlažnih in nezdravih bivališč. Navadno se z njo soočajo najbolj ranljive skupine, ko so brezposelni, upokojenci in slabo plačani zaposleni. Ekosklad sicer že nekaj let nudi ukrepe za zmanjševanje energetske revščine, a odziv ljudi nanje ni najboljši.
Energetska revščina je stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev, po sprejemljivi ceni. Do energetske revščine pride v največji meri zaradi (nizkih) dohodkov prebivalstva in (visokih) cen energentov, zelo pomemben dejavnik je tudi poraba energentov, ki je odvisna predvsem od energetske učinkovitosti stanovanj, pa tudi od tega, kako z energijo ravnajo stanovalci.
Ekosklad nudi več ukrepov za zmanjševanje energetske revščine, ki zmanjšujejo stroške za energijo in izboljšujejo kvaliteto bivanja, in sicer nudijo 100 % subvencije za določene naložbe pri obnovi stanovanjskih stavb. Občani, ki so prejemniki redne denarne socialne pomoči, se pri strokovnem delavcu na njihovem Centru za socialno delo z izpolnjenim letakom ZERO prijavijo na brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu.
Ob obisku na domu energetski svetovalec izvede ustrezne meritve in izračune, na podlagi katerih svetuje, kako zmanjšati rabo energije in vode in s tem stroške. Poleg nasveta svetovanci prejmejo tudi paket enostavnih naprav za zmanjšanje rabe energije in vode , kot so varčne sijalke, podaljški za elektriko s stikalom za izklop, varčevalni nastavki za pipo in tuš, tesnila za okna in tako dalje. Tako lahko stroške na letni ravni zmanjšajo za 100 evrov.
Prosilci za takšno subvencijo morajo biti lastniki nepremičnine, v kateri živijo, ali pa bivati v nepremičnini v javni, na primer občinski lasti. Kar je že lahko prva ovira, saj večina socialno šibkih svojih nepremičnin nima.
Druga težava pa je vzpostavljanje stika s pomoči potrebnimi, ki običajno ne zaupajo, da je nekaj lahko res brezplačno, pa čeprav bi jim pomagalo bolj kot socialna pomoč. Zato bodo k sodelovanju povabili tudi mestni stanovanjski sklad.
Cene električne energije za gospodinjstva že dvanajst let vztrajno naraščajo. V EU se je povprečni strošek za kilovatno uro povečal z 0,18 EUR v prvem polletju 2007 na 0,21 EUR v drugi polovici 2018. A vse bolj glasne so napovedi, da bodo cene vse višje.
