Vsak tretji mladostnik v stiski

Vse več mladih v Sloveniji, ki jih je za desetino manj kot pred tremi desetletji, se sooča s stisko. Postali so pasivni in odrinjeni. Že pred epidemijo so se soočali s številnimi eksistenčnimi težavami, ki jih je epidemija še dodatno poglobila. Zaskrbljujoče pa so tudi ugotovitve, da se jih vse več sooča z duševnimi težavami, ki bodo trajnostno zaznamovale življenja mladih, kot tudi družbo nasploh.

Mladi so običajno največje žrtve kriz. Tudi čas covida-19 jih je prizadel veliko bolj zahrbtno kot drugo populacijo. Večina je ostala brez službe, ki so jo opravljali v obliki študentskega dela, zapustiti so morali študentske domove, predavanja so potekala na daljavo. Vse to je vodilo v pasivnost mladih, ki se odraža v številnih težavah.

V začetku leta so mreži MA-Ma med mladinskimi centri pripravili raziskavo, v kateri so podrobneje raziskovali počutje mladih pred epidemijo in danes.

A zdi se, dodaja, da odločevalci podatkov o naraščajočih duševnih stiskah mladih ne jemljejo povsem resno. Če je v letih 2000 in 2010 okrog desetina mladih priznavala osamljenost, je takih zdaj trikrat toliko. Kljub tako velikim duševnim stiskam pa še vedno nimamo urejenega zakona, ki bi urejal psihološko in psihoterapevtsko pomoč.

V Mariboru je na voljo tudi specializirana ambulanta, kamor se lahko obrnejo po pomoč. Dodatno pa se lahko obrnejo tudi na društvo študentov psihologije, kjer precej pozornosti namenijo duševnemu zdravju mladih.

DELITE