Prioritete za črpanje sredstev
Kmalu potem, ko je vlada sporočila, da lahko Slovenija iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na kar 6,6 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev, so na delovni seji na Brdu pri Kranju, sprejeli dogovore, kako jih čim bolj produktivno počrpati. Ob tem so predstavniki vlade na državni ravni kot tudi župani na občinski ravni predstavili načrte, za katere bi potrebovali vsaj dvakrat toliko sredstev. Vprašanje pa je, katere projekte bodo prioritetno izbrali.
Slovenija ima do leta 2030 prek treh različnih mehanizmov na voljo 12 milijard evrov. Župani in predstavniki regionalnih organizacij, ki jih posebej veselita obljubljena debirokratizacija in boljša komunikacija, pa so izpostavili konkretne težave pri pripravi projektov.
Na nadavnem sestanku vlade z župani in predstavniki regionalnih razvojnih agencij so predstavili številne proejkte, a denarja za vse ne bo dovolj.
Kdo bo imeli prednost pri koriščenju evropskih sredstev še za zdaj ni jasno, zato številni predlagajo, da bi odgovorni čimprej pripravili jasna navodila kdo lahko sredstva koristi in koliko.
A minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije Zvonko Černač je poudaril, da smo v finančni perspektivi 2014−2020 bistven slabši, kot smo bili v obdobju 2007−2013. Da je stanje v resnici alarmantno, je konec novembra lani kritično opozoril član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, ki je ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev v Bruslju opozoril na slabo črpanje evropskih sredstev. Bruslju smo namreč morali vrniti 60,7 milijona evrov neporabljenih letnih predplačil, ta denar pa bi lahko porabili za gradnjo prepotrebnih domov za starejše.
