Pomen ohranjanja kulturne dediščine

V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo področje kulturne dediščine, vključevanje v razvojne projekte na lokalni in nacionalni ravni. Vedenje o kulturni dediščini bi namreč naj vključevali v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh, varstvo in ohranjanje dediščine pa Slovenija želi voditi v dialog z vsemi deležniki.

Kulturna dediščina je vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah. Je pomemben in nedeljiv del lokalne, regionalne, nacionalne in evropske identitete, predstavlja kakovost življenjskega okolja in je ključni vir uravnoteženega razvoja regij ter Republike Slovenije.

Celostno ohranjanje kulturne dediščine je mogoče doseči z bolj usklajenim sodelovanjem med vsemi javnimi, institucionalnimi in zasebnimi dejavniki. Pravica do dediščine spada med človekove pravice, saj ohranjanje dediščine in njena trajnostna uporaba spodbujata človekov družbeno kulturni razvoj in izboljšujeta kakovost življenja.

Mnogi strokovnjakov s področja zgodovinopisja, etnologije, arheologije so kritični do nekaterih zagat pri razumevanju dediščine. Opozorili sp predvsem na skonstruiranost dediščine, na njeno krajevno in časovno specifičnost ter vpetost v nacionalne in institucionalne ideologije, katerih del so neizbežno tudi sami.
Ker se dediščina nahaja na stičišču znanstvenega, ekonomskega in političnega sveta, spremljajo njeno proučevanje številne dileme.

Pozornost se posveča torej predvsem dvigovanju ravni znanj, veščin in vrednot, povezanih z kulturno dediščino, in spodbujanju kakovostnih dediščinskih raziskav. Pomembno pa je tudi vključevanje dediščine v informacijsko družbo.