E-trajnostne kmetije za prihodnost kmetijstva
V teh negotovih časih, ko na trgovinskih policah zaradi strahu pred pomanjkanjem zmanjkuje olja in moke, se zdi, da je začela vsa država razmišljati o samooskrbi. Država je leta 2021 uvozila za 2,3 milijona ton hrane in pijače, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot leta 2000 in hkrati za 16 odstotkov manj kot leta 2008, ko je Slovenija uvozila največje količine hrane in pijače. Lani je delež uvožene predelane hrane znašal 72,3 odstotka, primarne hrane pa 27,7 odstotka. V želji, da okrepimo samooskrbo in ohranimo kmetijske površine na mariborskem kmetijsko gozdarskem zavodu izvajajo pilotni projekt e-trajnostno kmetovanje.
Na kmetiji Na klancu so partnerji projekta e-trajnostna kmetija organizirali že tretjo demonstracijsko delavnico prenosa znanj, v kateri so se podrobneje dotaknili varovanja površinskih in podzemnih voda. Pri projektu sodeluje več partnerjev, vsem pa je v interesu ohraniti naravo in okolje.
Da bi vzpostavili pogoje za boljše upoštevanje zakonodajnih predpisov naravo varstva in varovanja okolja na kmetijah, pa so k projektu privabili več partnerjev iz različnih kmetijskih dejavnosti.
S projektom e – Trajnostna Kmetija želijo zagotoviti lažje prevzemanje obstoječih navodil, dobrih praks ter smernic iz navzkrižne skladnosti, ki so pomembna za varovanje okolja, zdravje ljudi in živali pri kmetovanju.
Zaradi intenzivnega kmetijstva in agresivnega posega človeka v naravo je nujno, da ukrepamo takoj. Pri tem pa ni potrebno rešitve iskati v dragih tehnologijah in novostih, ampak se zgolj ozreti nazaj, ko je človek živel bolj skladno z naravo.
S ciljem, da bi povečali delež izobražene in ozaveščene strokovne ter splošne javnosti za trajnostno upravljanje s kmetijskimi viri za blaženje ter prilagajanje na podnebne spremembe, želijo vzpostaviti manj škodljive kmetijske prakse, katerim je naklonjena tudi evropska unija.
