Danes praznuje mariborska stolnica
Maribor je mesto z bogato zgodovinsko dediščino. Kot najprepoznavnejši historični element mesta še vedno velja staro mestno jedro z Lentom, nekoliko višje na levem bregu Drave pa danes kraljuje mariborska Stolnica s prostranim trgom. Za prvo omembo župnije na tem področju se moramo ozreti več kot 800 let v preteklost.
Mariborska stolnica je bila v začetku običajna mestna cerkev, okoli nje je bilo mestno pokopališče, ki se je kasneje preselilo na območje Ljudskega vrta. Skozi stoletja se je cerkev razvijala in rastla skupaj z mestom.
Več stoletni razvoj stolnice se kaže tudi v tem, da cerkve ni mogoče enovito umestiti v nek točno določen arhitekturni slog. Tudi sicer je cerkev tekom svojega obstoja doživljala številne spremembe. Originalni zvonik je bil slabih 20 metrov višji. Leta 1792 so namreč izvirni zvonik po tem, ko je vanj udarila strla in je pogorel, znižali in obnovili v klasičističnem slogu. Mlajšega datuma je tudi cerkveni oltar.
Najbolj prelomen moment v zgodovini se je zgodil leta 1859, ko dotedanja župnijska cerkev postane stolnica. To je bil čas, ko so Slovenci in Nemci v Mariboru živeli relativno složno. Ta sloga pa ne traja dolgo, že kmalu začnejo napetosti naraščati, za Antona Martina Slomška pa v nemškem mestu ni več prostora.
Spomenik v Mariboru je Slomšek nazadnje vendarle dobil, pokopan pa je v njegovi tako ljubi stolnici. Korak naprej v razvoju mariborske stolnice je tudi prenova strehe, ki poteka v teh dneh. Stara streha je bila namreč tako dotrajana, da obilnejših snežnih padavin morda ne bi več vzdržala.
