Bo parcipativni proračun končno zaživel?

V Mariboru se je prvič v Sloveniji, že leta 2013 porodila pobuda za uvedbo participativnega proračuna. Žal pa je izvajanje zastalo. Zato so v Zavodu PIP predstavili neodvisno pobudo Dokončajmo izvedbo participativnega proračuna v Mestni občini Maribor.
Zakon o lokalni samoupravi participativni proračun dovoljuje, priporoča ga tudi Računsko sodišče, saj v svojem mnenju ugotavlja, da je koristen tako za mestno upravo kot za občane. Tudi Svetovna banka je navedla 9 konkretnih učinkov, ki so jih ugotovili ob izvajanju. V Sloveniji participativni proračun uvaja že 21 občin.
Participativni proračun je proces, ki ga je treba izvesti in kot vsak proces ima tudi za posamezne faze, ki morajo biti uspešno izvedene, da je lahko v celoti projekt tudi uspešen.
Ob tem je zelo dobro, da je na začetku znan že podroben akcijski načrt samega procesa. Torej, da je potrjeno koliko denarja bo na voljo, katera območja bodo glasovala, kako bodo občani lahko podajali predloge ter kako bo potekalo glasovanje o predlogih.
Faza zbiranja predlogov poteka od 2 do 3 tednov, nato občinske službe vse prispele predloge pregledajo, preverijo če ustrezajo v naprej določenim merilom ter finančno ocenijo.
Projekti, ki so dobili največ podpore se umestijo v proračunski dokument oz. v predlog občinskega proračuna, ki gi nato mestni svet sprejme in pošlje v izvajanje. Zato je časovnica izvedbe zelo pomembna, saj mariborska občina sprejema dvoletni proračun. To pomeni, da bo konec letošnjega leta že potrdila proračun za leto 2021 in 2022.
Participativni proračun ni vzporedni sistem oblasti, temveč novo orodje vključevanja, ki dopolnjuje in nadgrajuje obstoječi sitem odločanja. Občina tako uspešno zadovoljuje realne potrebe občank in občanov v njihovem neposrednem okolju, ki jih sama težko ali pa sploh ne zazna. Na ta način najbolje odgovarja na realne, vsakodnevne potrebe prebivalcev.