Ateroskleroza – najpomembnejša je preventiva
Srčno-žilne bolezni, med katerimi je najpogostejša ateroskleroza, v Sloveniji vsako leto povzročijo kar 38 odstotkov vseh smrti. V primeru ateroskleroze je ključnega pomena diagnostika in preventiva, za katero je v veliki meri odgovoren bolnik sam. Za aterosklerozo je v svetu obolelih približno 300 milijonov ljudi, v Sloveniji pa 100.000.
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se na stenah arterij nalagajo holesterol in druge maščobne snovi, posledica pa je vidna v zožitvi omenjenih žil. V Sloveniji so srčno-žilne bolezni v 38 % vzrok za smrt, ateroskleroza pa je vzrok za 85% smrti povezanih s srčnim infarktom in možgansko kapjo. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu.
V začetni oblikah simptomov ateroskleroze praktično ni. Če pride do zapore arterij, ki prehranjujejo srčno mišico, se lahko pojavi značilna anginalna prsna bolečina. Ko ateroskleroza prizadene žile spodnjih okončin, je lahko prvi znak obolenja tudi krčevita bolečina pri hoji, ki je posledica okrnjenega pretoka krvi skozi mišičje spodnjih okončin.
Poznani so številni dokazani dejavniki tveganja za aterosklerozo. Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze so: družinska anamneza angine pektoris ali srčnega infarkta, kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni holesterol, telesna nedejavnost, debelost in visok krvni tlak.
Kadar se ateroskleroza izrazi s simptomi, se jih lahko v nekaterih primerih lajša. Začetno ukrepanje sestoji iz nefarmakoloških ukrepov, kot sta prenehanje kajenja in redna telesna aktivnost. Če to ne zadostuje, sledi uvedba zdravil, ki so dolgoročno najučinkovitejši način ukrepanja. Poleg tega je zožene žile mogoče operacijsko razširiti z uporabo žilnih opornic ali pa zožitve obiti s premostitvenimi operacijami.
Ateroskleroza je ena najpogostejših bolezni srca in ožilja. Posebno pogosta je v
razvitih državah. Na svetu je približno 300 milijonov ljudi, ki imajo to bolezen, v Sloveniji ima aterosklerozo približno 100.000 prebivalcev.
