Med mladimi še vedno veliko prikrite brezposelnosti

Četudi uradna statistika namiguje na nizko brezposelnost mladih, je iz zadnjih raziskav o mladini jasno, da gre med mladimi velikokrat za prikrito brezposelnost, ko torej sploh niso zabeleženi v evidenci brezposelnih, a njihov status vseeno kaže, da nimajo redne zaposlitve oziroma da delajo prek prekarnih oblik dela.

Razmere na trgu dela je za mlade bistveno spremenila razglašena epidemija Covid-19. Zaščitni ukrepi za zajezitev koronavirusa so povzročili občutno zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar je za mnoge mlade pomenilo odpoved delovnega razmerja. Na Sindikatu Mladi plus so minuli mesec zaključili z raziskavo med mladimi, v okviru katere so raziskovali položaj mladih na trgu dela, njihovo zadovoljstvo z njim ter kršitve, s katerimi se srečujejo.

Trenutno kar 51 odstotkov zaposlenih za določen čas trdi, da jim to ne ustreza, kar 88 odstotkov pa, da jim to ne ustreza dolgoročno. Tudi samozaposlitev, ki spada med prekarne oblike dela in ne nudi varnosti ter možnosti za dolgoročno načrtovanje življenja, je med mladimi velikokrat oblika poslovnega sodelovanja.

Mlade so spraševali po njihovih izkušnjah s kršitvami na trgu dela. Največji delež mladih, ki so se že srečali s prikritim delovnim razmerjem je starih med 25 in 29 let. Njihove kršitve pa so največkrat:

Od nove vlade tako pričakujejo, da je nujno potrebno okrepiti shemo Jamstva za mlade, ki je namenjena brezposelnim mladim, da je potrebno zaustaviti prekarnost in regulirati platformno delo. Po njihovem mnenju je nujna poostritev nadzora nad kršitvami, pa tudi, da je potrebno vzpostaviti socialni dialog in vključiti mlade v oblikovanje politik.

DELITE