Več revnih kot v minulih letih
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno 11.000 več kot v prejšnjem letu. Velik socialni regulativ predstavljajo humanitarne organizacije, ki v poletnih mesecih ne beležijo povečanega števila prosilcev.
Med vsemi 254.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 97.000 upokojencev, 46.000 je bilo delovno aktivni, 41.000 je bilo mladoletnih otrok, 38.000 je bilo brezposelnih 32.000 pa je bilo drugih oseb – na primer gospodinj, študentov, drugih neaktivnih ali nezmožnih za delo. Epidemija je v vrste prosilcev pomoči vrnila nekatere, ki so si svoj status uredili, a so med epidemijo službo in s tem dohodek ponovno izgubili.
V Sloveniji so pomemben dejavnik zniževanja revščine socialni transferji, vključno s pokojninami. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, bi bila stopnja tveganja revščine 22,4-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 39,4 %. Zato je pomembno, da si v teh težkih časih tudi pomagamo.
Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila v 2020 najvišja v koroški (21,3-odstotna), najnižja pa v posavski statistični regiji (10,5-odstotna). Delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, se je glede na prejšnje leto znižal v štirih statističnih regijah – v savinjski, zasavski, posavski in jugovzhodni Sloveniji, v preostalih osmih, med drugim tudi v Podravju pa se je zvišal. Na Slovenski Karitas celovito pomagajo najšibkejšim in jim tako olajšajo številne stiske.
V jeseni pa potrebujejo tudi mlade, ki si lahko medvrstniško pomagajo in olajšajo številne učne težave tistim, ki jih poleg šolskih problemov, pestijo še eksistencialne stiske.
