Temačni spomini na povojno zlo
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo temno plat zgodovine gradu Hrastovec, kjer so člani oddelka za zaščito naroda oziroma OZNE ustanovili tako imenovano zbirno taborišče. V slednje so nastanili vse nasprotnike komunističnega režima in nekdanjih sodelavcev nemškega okupatorja. Gre za eno izmed bolj tragičnih zgodb Slovenskih goric, katera pa med širšo javnostjo ni dovolj poznana.
V enem izmed najlepše ohranjenih kulturnih spomenikov v Sloveniji, gradu Hrastovec je v drugi polovici maja leta 1945 varnostno-obveščevalna služba SFRJ OZNA ustanovila zbirno taborišče za ljudi, ki po njenem mnenju niso simpatizirali z novo oblastjo. Slednje pa sovpada z odhodom zadnjega lastnika rodbine Herberstein.
Točnih podatkov, zakaj se je vodstvo OZNE odločilo za vzpostavitev zbirnega taborišča prav v Hrastovcu nimamo. Kljub temu pa je možno z gotovostjo trditi, da so bili interniranci sodelavci nemškega okupatorja in člani Kulturbunda. Javnosti praviloma neznano dejstvo je, da so pripadniki OZNE pobili nekaj posameznikov, katere so obsodili na kolaboracijo z nemškim okupatorjem.
V gradu Hrastovec je bilo poleg nasprotnikov komunistične oblasti in kolaborantov med vojno zaprtih veliko prekmurskih Madžarov. Zaradi katastrofalnih razmer, pomanjkanja higiene in lakote jih je večina umrla, nekatere pa so tudi usmrtili. V spomin vsem žrtvam povojnih pobojev je občina Lenart leta 1996 postavila spomenik, ki je lociran ob glavnem grajskem ribniku.
Zbirno taborišče je delovalo kratek čas, kljub temu pa je na tem območju življenje izgubilo veliko tudi nedolžnih ljudi, ki jih je takratna komunistična oblast na vsak način želela likvidirati.
Izrednega pomena je torej obsojati vsakršno nasilje in zločine, žrtvam holokavsta v današnjem času sicer dajemo velik pomen. Pomembno pa bi bilo enako ravnati tudi v primerih povojnih komunističnih pobojev.
