Skrivnostna benediška arheološka cesta
Leta 2013 je nastal 33-kilometrski odsek Arheološka cesta Benedikt, hkrati pa je občina s pomočjo Turističnega društva Atlantida in Zgodovinskega društva Slovenske gorice pripravila tudi stalno arheološko razstavo. Kasneje je cesta postala del Eko muzeja Dolina miru, ki na celotnem ozemlju Benedikta povezuje njegovo naravno in kulturno dediščino, njegova postavitev pa je bila sofinancirana iz evropskih sredstev LAS. V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo pomen lokalnih arheoloških najdb na območju današnje občine Benedikt.
Le peščica širše javnosti in nekaj domačinov ve, da se v Benediktu in njegovi okolici nahajajo bogata arheološka najdišča. S preučevanjem benediške arheološke ceste, ki se je vzpostavila leta 2013 se že dobro desetletje ukvarja turistično društvo Atlantida v sodelovanju z Zgodovinskega društva Slovenske gorice.
Negovske čelade so prav zaradi starinskih napisov prvovrstna Evropska znamenitost. Novembra 1811 je Jurij Slaček tretjič oral svojo majhno njivo na pobočju ob vinogradu pod vrhom grebena. V predzadnji brazdi je s plugom zadel ob trdo telo, ni bil kamen ampak nekaj železnega. Izoral je 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene na Dunaju, v Univerzalnem muzeju Joanneum v Gradcu, v Berlinu in Münchenu ter v Narodnem muzeju Slovenije.
Na negovski čeladi A je domnevno zapisan galski, na čeladi B pa germanski jezik; oba z venetsko pisavo iz Idrije pri Bači. Poznamo še mnogo drugih interpretacij zapisov iz čelad. Zanimivo je prebral prazgodovinski napis na čeladi B domačin iz Ženjaka Anton Mlasko in sicer: »HRABRI, NAJSLAVNEJŠI GOSTITELJ, NAJMOGOČNEJŠI (PRVI) BOG ATLANTIDE VSEGA PRVEGA LJUDSTVA.
Ena izmed pomembnejših znamenitosti 12 točk arheološke ceste je prazgodovinsko in rimsko gomilno grobišče,ki se nahaja severno od benediškega pokopališča. Velja za arheološki spomenik državnega pomena. Na položnem gozdnatem grebenu pa leži skupaj 16 gomil, najprej 3 večje, nekaj višje je 5 manjših in na vrhu grebena še 8 gomil.
V turističnem društvu Atlantida so zadovoljni z posluhom vodstva občine, ki je poleg LAS-a sofinanciralo izpeljavo projekta. Kljub temu pa že pripravljajo načrte za nadaljnji razvooj ponudbe lokalne kulturne dediščine v Benediktu.
