Sejmarji v pričakovanju čudeža
Industrija sejmov in srečanj je imela lani v povprečju 61 odstotkov manj prihodkov, letos pa predvidevajo 63-odstotni padec glede na leto 2019, zato predstavniki te panoge pričakujejo posebno pomoč za to dejavnost. Če se to ne bo zgodilo, bi lahko prihodnje leto propadla polovica podjetij, opozarjajo. Naša ekipa je obiskala največjega sejmarja v vzhodni Sloveniji.
Predstavniki industrije sejmov in srečanj so včeraj ponovno opozorili, da zaradi epidemije niso smeli poslovati več kot 14 mesecev, od septembra pa je njihovo obratovanje spet omejeno.
Ukrepi povezani s koronavirusom niso prizadeli samo sejemske dejavnosti, ampak celo vrsto dejavnosti, ki so povezane s sejmi, z globalnim trgom in tudi z globalnimi prizadevanji za zdravje in varnost ljudi. Prisiljeni so se bili prilagoditi in svoje storitve ponuditi spletno.
Sejem Agra je pred leti, ko je trajal deset dni in imel še več spremljajočih atraktivnih dogodkov, obiskalo blizu 200.000 ljudi, v zadnjih letih pa so na posameznem sejmu našteli od 100.000 do 120.000 obiskovalcev. Ključno pri tako velikih projektih je pravočasno načrtovanje.
V Pomurskem sejmu poudarjajo, da je sejem stičišče novih tehnologij, znanj in izkušenj iz Slovenije in mednarodnega prostora, ki prinaša pomemben preboj, zato je organizacija vseh akterjev ključna.
V letu, ki prihaja, se nadejajo, da bodo lahko sejem Agra in Sobra, ki sta njihova največja sejma, organizirali kot nekoč.
Ministrstvo za gospodarstvo najbolj prizadetim podjetjem že od poletja obljublja 30 milijonov evrov enkratnega nadomestila iz evropskih sredstev, a razpisa še vedno niso objavili. Po poročanju časnika Delo naj bi se to zgodilo januarja prihodnje leto.
