Problem nove evropske perspektive
Priprave na novo evropsko perspektivo so v polnem teku. Sredstva naj bi bila na voljo v drugi polovici naslednjega leta, a vendar kaže, da so številni, po mnenju lokalne skupnosti, ready to go projekti, vseeno precej nedovršeni. Tako je minister za kohezijsko politiko Zvone Černač pozval župane, naj temeljito pripravijo projekte, da bodo pravočasno dobili soglaje za črpanje sredstev.
Manjko strategije pri črpanju evropskih sredstev se je jasno nakazoval že v prejšnji perspektivi, ko je bila Slovenija v programskem obdobju 2014–2020 upravičena do evropskih sredstev v vrednosti 3,1 milijarde evrov, pri tem pa je bilo danih zahtevkov za izplačila iz proračuna EU za 310 milijonov evrov, kar pomeni 10 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Tako je županom predstavil po njegovo najbolj efektiven model, po katerem bodo pregledno sofinancirali ključne projekte. Tako je opozoril župane, da je denarja dovolj, samo medsebojno se morajo uskladiti in pravočasno urediti potrebno birokracijo, da perspektive ne bodo zamudili.
Slovenija je bila pri porabi EU sredstev leta 2018 s 24,2-odstotno porabo pod povprečjem v Evropski uniji, ki znaša 27,3 odstotka. Slabše od Slovenije so v prejšnji perspektivi bili Slovaška, Španija, Italija, Malta in Hrvaška, ki je na repu. Najboljša je Finska, ki je porabila več kot polovico sredstev.
