Predolge čakalne vrste načenjajo duševno zdravje
Iskanje strokovne pomoči za otroke in mladostnike z duševnimi težavami zaznamujejo dolge čakalne dobe, saj je področje močno kadrovsko podhranjeno. Za prvi obisk pri pedopsihiatru ali kliničnem psihologu morajo najmlajši namreč čakati tudi po več mesecev. Vsi pedopsihiatrični oddelki v regiji so trenutno polni, prevladujejo motnje hranjenja, samomorilne misli in poskusi samomorov. Po besedah pedopsihiatrinje Hojke Gregorič Kumperščak, epidemija covida-19 sicer ni ustvarila duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, jih je pa razgalila.
Med epidemijo covida-19 so se pri otrocih in mladostnikih pojavile različne težave v duševnem počutju. Med psihosomatskimi težavami starši pri otrocih najpogosteje opažajo razdražljivost, pomanjkanje energije in težave s koncentracijo.
Po podatkih pedopsihiatrinje Hojke Gregorič Kumperščak, ki dela v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in je tudi predsednica združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo, pa v Sloveniji deluje 41 psihiatrov za otroke in mladostnike in 33 specializantov na tem področju, kar pa ne zadostuje naraščanju povpraševanja po strokovni pomoči.
Velik porast psihosomatskih motenj pri otrocih in mladostnikih v ZD Lenart pripisujejo več kot štirimesečni pouk na daljavo, brez socialnih stikov z vrstniki. Za boljšo spoprijemanje problematik na tem področju pa bi potrebovali več strokovno usposobljenega kadra, ki ga že kronično primanjkuje.
Čakalne dobe so povsod po državi nedopustno dolge tudi za pregled pri kliničnem psihologu. Začaranega kroga psihičnih težav mladih in čakalnih vrst na drugi strani pa nikakor ne bo preprečil konec epidemije.
Veliko duševnih težav otok in mladostnikov bi se po besedah Krumperščakove dalo rešiti že pred napotitvijo k pedopsihiatru. Zato bi morali okrepiti celotno mrežo, ki skrbi za to področje, na primer s kliničnimi psihologi.
