Pravila igre pri črpanju kohezijskih sredstev morajo biti jasna
Slovenija bo imela v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej. Pomembno je, da se ta denar nameni za »pametne« projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo. A problem, ki ga prepoznajo številni je, da velikokrat odločevalci ne prepoznajo potrebe po financiranju tistega, ki razvija trajnostno ekonomijo, ampak se ukvarjamo s projekti, ki nimajo večjega potenciala za preboj.
Večletni finančni okvir je dogovor o financiranju ključnih prioritet Evropske unije v sedemletnem obdobju in s tem okvir za sprejem letnih evropskih proračunov. Finančni okvir mora zagotavljati, da se odhodki unije izvršujejo na urejen način in v mejah njenih lastnih sredstev.
Ključna novost, ki jo prinaša posodobljeni okvir evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027 je združeno izvajanje skladov in enoten sklop pravil, ki zmanjšujejo birokracijo in prinašajo enostavnejše postopke v okviru dodelitve sredstev. A problem, ki ga v letu 2022 vidijo strokovnjaki so volitve in morebitne drugačne prioritete prihodnje vlade.
Tako ostaja ključno, da se čimprej poenotijo mnenja stroke in države, ki morata zasledovati enak cilj.
Zaradi stisk, ki jih je prinesla epidemiološka situacija je Evropski svet sledil predlogom komisije in za odpravljanje gospodarske in socialne škode koronavirusa, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje delovnih mest oblikoval nov instrument za okrevanje imenovan Next Generation European Union. A ponovno so ključne prioritete, ki jih zasledujemo.
Slovenija je iz tega naslova pridobila 3,6 milijarde evrov posojil in 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, do katerih je upravičena v primeru priprave ustreznega načrta za okrevanje in odpornost. V njem mora predstaviti ustrezen načrt strukturnih reform, ki bodo podkrepljena z investiranjem v ključna področja.
Tako ostaja ključno, da v prihodnji evropski perspektivi postavimo zdrave temelje, na podlagi katerega bo prihodnost slovenskega gospodarstva trdna in neodvisna od obstoječe vlade ali naklonjenosti posameznim sektorjem.
