Optimizacija gnojenja z analizo zemlje

Slepo dodajanje gnojil zemlji je navadno neučinkovito in za rastline pogosto celo škodljivo. Poleg tega je ta praksa izrazito stroškovno neučinkovita. Današnjim zahtevam ustreznega, bolj ali manj intenzivnega ter okolju in ljudem prijaznega kmetijstva, si ne moremo predstavljati brez kemijske analize tal. Upoštevati moramo osnovno pravilo, da gnojimo le toliko, kot je nujno potrebno za kakovosten in količinsko primeren pridelek.

Vsak kmet mora vedeti, s koliko hranili v tleh razpolaga, da bo vedel, kakor gnojiti. Še posebej pomembno pa je to pri pridelavi vrtnin, saj lahko napačno gnojenje prinese veliko fiziološki motenj, zaradi katerih je pridelek lahko netržen. Žal lahko na videz prepoznamo samo, s kakšnim tipom tal imamo opraviti. Koliko hranil vsebujejo, nam lahko pove samo analiza zemlje.

Dodatno smo raziskovali tudi invazivne rastline, ki uničujejo kmetijske površine. Na primer pogostejši plevel, ki se pojavljajo na travinju, predvsem, topolistna kislica. Za živino so smrtno nevarne tudi strupene rastline, ki lahko ostanejo v krmi.

V tem tednu smo obiskali Agritech – sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki predstavlja najnovejšo mehanizacijo, ki jo kmetje in gozdarji potrebujejo pri svojem delu.

V tokratni oddaji Bogastvo zemlje smo podrobneje raziskali, zakaj 80% vrtičkarjev svoje površine pregnoji in zakaj je to nevarno, pa tudi, kako se volna uporablja pri bio vrtnarjenju in kot gradben material.