Nemogoče upoštevanje priporočil

Slovenske šole so se ob vrnitvi vseh učencev nazaj v šole v začetku junija soočile z vsem tistim, na kar so v Združenju ravnateljic in ravnateljev že dlje časa opozarjali. Predvsem s tem, da je težko zagotoviti priporočila, ki jih je za organizacijo pouka dal Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Odgovornost upoštevanja oz. neupoštevanja priporočil se tako preloži na same šole. Na koncu bodo namreč šole krive, če se bo kaj zgodilo, kljub temu, da priporočil v osnovi ni možno upoštevati.
Praktično nemogoče se je priporočil držati pri prevozu – predvsem tam, kjer je veliko vozačev. Pri kosilih, jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in izbirnih predmetih.
V Združenju so NIJZ predlagali, da bi se urnik po zgledu iz Avstrije prilagodi tako, da se določenih predmetov, kjer prihaja do mešanja skupin, ne bi izvajalo, a niso bili uspešni
Letošnje šolsko leto bodo šole končale v takšni obliki kot to poteka sedaj, saj so se šole in učenci v veliki meri prilagodile trenutnemu načinu. Konec koncev pa tudi do konca šolskega leta ostaja še manj kot 10 dni. O možnosti pojava drugega vala epidemije v jesenskem času je zaenkrat še preuranjeno govoriti, saj nihče točno ne ve ali bo drugi val prišel in če bo, v kakšni obliki. Zato je tudi glede pričetka novega šolskega leta še prehitro delati zaključke.
Če pa do drugega vala epidemije pride, pa se Združenju ravnateljic in ravnateljev zdi smiselno, da ne bi zapirali celotne države in z njo šol, ampak bi se omejili na reševanje posameznih žarišč. Tudi zdaj se je namreč pokazalo, da v veliko občinah okužb sploh ni bilo in bi lahko življenje pri njih ob nekih omejitvah teklo dokaj normalno.