Nacistična “tovarna smrti” v Mariboru
V današnji rubriki Regionalno preteklost vam predstavljamo nekdanje nacistično taborišče Stalag XVIII-D, ki ga je nemški okupator v Mariboru ustanovil takoj po kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941. V času druge svetovne vojne je bilo tukaj ubitih nekaj več kot 5000 vojnih ujetnikov, kar pa je bilo do preloma tisočletja še popolnoma nerazjasnjeno. Danes pa na območju nekdanjega taborišča stoji muzej, ki s svojimi trenutnimi razstavami predstavlja nekakšno izhodišče za soočanje z temno nacistično preteklostjo.
Taborišče Stalag XVIII-D je bilo nacistično taborišče, ki je nastalo v drugi polovici leta 1941, v njem pa so bili na eni strani zavezniški vojni ujetniki, predvsem Britanci, Francozi, Grki, tudi Izraelci, Avstralci in Novozelandci, v času druge svetovne vojne jih je bilo skupaj okoli 15.000, med septembrom 1941 in konca marca 1942 pa je bilo tam na različne načine umorjenih kar 5000 sovjetskih vojnih ujetnikov.
Obsegalo je širše območje nekdanje Meljske vojašnice in carinskega skladišča. Junija 1941 so Nemci najprej uredili ujetniško taborišče, kmalu zatem pa so v preostalem delu carinskih skladišč uredili še drugi, tako imenovani ruski del ujetniškega taborišča Stalag XVIII D.
V spomin na krvavo obdobje so v Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor v dotlej zapuščenih prostorih nekdanjega taborišča odprli razstavo, ki pa zaradi epidemije doslej za širšo javnost še ni bila dostopna. Letos nameravajo urediti ustrezno infrastrukturo, da bodo ljudje izvedeli zgodbo o dolga desetletja zamolčanih žrtvah nacizma, saj po Ujčičevih besedah niti Mariborčani niso vedeli, ali pa si niso upali govoriti o grozotah v taborišču.
Danes je v prostorih muzeja sovjetskih vojnih ujetnikov moč videti tri razstave iz tistega časa, ki prikazujejo okupacijo Spodnje Štajerske in nacistične zločine na vzhodnem območju današnje Slovenije.
Z ruskim denarjem podprti Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor (MRC) nadaljuje aktivnosti za skorajšnje odprtje nastajajočega muzeja nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII-D v Melju. Letošnji vrhunec dogajanja bo septembrski prihod Vlaka spomina v Maribor, kjer pričakujejo tudi visoke goste.
Ruska stran je doslej v vsebino muzeja vložila okoli 800.000 evrov, Ujčič pa računa, da bi jih za dokončanje infrastrukture potrebovali vsaj še milijon. Dela nameravajo končati v dveh do treh letih, muzej pa vsaj deloma za javnost odpreti še letos.
