Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo
Zgodovinski roman Marpurgi je lani, ko je minilo četrt stoletja od smrti pisateljice, pri založbi Beletrina doživel ponatis. Ukvarja se z zgodovine Evrope proti koncu srednjega veka, v svojem bistvu zgodbe pa predstavlja zgodovino Maribor in judovske skupnosti v njem. Razstavo o romanu je bilo moč videti v prireditvenem prostoru v Lovrencu na Pohorju.
Roman, ki za svoj predmet jemlje zgodovinsko snov srednjeveškega Maribora, je podprt poglobljenim poznavanjem obdobja, hkrati pa iz študije zgodovinskih in zgodovinopisnih virov predstavlja tudi duh tiste dobe.
Poznavanje judovske in širše srednjeveške zgodovine mesta, pa tudi njegove umeščenosti v regijske in evropske tokove, je v roman vtkano povsem organsko. Z izgonom Judov iz Marpurga leta 1496 in s širšimi družbeno političnimi procesi tega stoletja je mesto namreč izgubilo velik del svojega kozmopolitskega potenciala.
Čeprav se zgodba v romanu dogaja v srednjem veku, ni v njej običajne mračnosti. Že pisateljica Zlata Vokač Medic je po besedah režiserja in avtorja dramatizacije Igorja Pisona predstavila tisti čas veliko, svetleje, kot je bilo do takrat to obdobja zgodovine običajno prikazano.
Ob tem se poraja vprašanje kako mesto Maribor ohranja kulturno oz. zgodovinsko zapuščino Marpurgov?
