Kulturniki prosijo za pomoč
V kreativni ekonomiji v Sloveniji dela kar sedem odstotkov vseh zaposlenih, celoten kulturni in kreativni sektor pa je v letu 2017 v Sloveniji ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 2,7 odstotka prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu, so zapisali v raziskavi Statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. Raziskava je izšla ravno v času pandemije covida-19, ko so se številni ustvarjalci, podjetniki in organizacije v že tako podhranjenem sektorju znašli v veliki stiski.
Statistična analiza kulturno-kreativnega sektorja, ki so jo na Centru za kreativnost pripravili z Inštitutom za ekonomska raziskovanja, je zajela več kot 35.000 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih, in več kot 24.000 registriranih organizacij na tem področju. In prav ti ljudje so se zaradi koronakrize znašli v težkem položaju.
V kreativnem centru Poligon so v sklopu istega projekta pripravili študijo o vplivu koronakrize na delavce v kulturno-kreativnem sektorju. Rezultati analize, ki je zajela nekaj več kot 1500 zaposlenih, pa kažejo, da je med samoizolacijo kar 31 odstotkov delavcev obsedelo doma brez dela, med njimi največ delavcev s področja filma, uprizoritvenih umetnosti in glasbe. 77 odstotkov anketiranih poroča o odpovedi posla v marcu, aprilu in maju.
Kulturni kreativni sektor v slovenskem gospodarstvu predstavlja 10,5 odstotka vseh registriranih organizacijskih enot, med gospodarskimi subjekti pa vanj sodi 8,4 odstotka vseh aktivnih podjetij. Največ registriranih enot je na področju uprizoritvene umetnosti, sledijo programska oprema in igre, knjige in tisk ter oblikovanje in vizualna umetnost. Koronakriza bo nanje poleg izpada prihodkov, tudi dolgoročno vplivala nanje.
Odpirajo se številne pobude, ki bi v skaldu s tujo prakso omogočile slovenskim kulturnikom preživetje tudi v krizni časih kot imajo to urejeno v tujini.
Kot so zapisali v zaključku analize se bo v Sloveniji prej ko slej potrebno spopasti s kadrovsko podhranjenostjo, pomanjkanjem veščin, finančno nestabilnostjo kulturnega in kreativnega sektorja ter nujnostjo vzpostavitve podpornih sistemov internacionalizacije.
