Konec slovenskega kmetijstva

Združenji evropskih kmetov in zadrug opozarjata, da so potrebni dodatni tržni ukrepi, ki jih je treba aktivirati in financirati iz proračuna EU izven finančnega okvira skupne kmetijske politike. Koronakriza je ohromila vse kmetijske panoge in veliko kmetovalcem zadala končni udarec. Poleg nižjih odkupnih cen, večino najboljšega pridelka odnesejo tujci.
Kljub prizadevanjem Evropske komisije in držav članic, da bi zaradi koronakrize zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, še vedno ostajajo težave pri ohranjanju dobrega delovanja kmetijsko-prehranske verige.
Pričakovali bi, da bodo v času koronakrize večje potrebe po vsem doma pridelanem, a zgodilo se je prav nasprotno: zmanjšala sta se tako odkup, kot tudi odkupne cene.
Prvi sklop ukrepov Evropske komisije je sicer imel pozitiven učinek, vendar so številne kmetijske panoge še vedno močno prizadete. Tako bo mnogim kmetovalcem koronakriza zadala uničujoč udarec.
Pri okrevanju slovenskega kmetijstva pa bi pomembno vplivalo tudi pravilno in uravnoteženo razmerje delitve dohodka.
Veliko kmetovalcev pa je za preživetje svoje odjemalce poiskalo v tujini. Slednji ne ščitijo interesa slovenskega kmetijstva, ampak zgolj lasten dobiček.
Prvi sklop ukrepov Evropske komisije je sicer imel pozitiven učinek, vendar so številne kmetijske panoge še vedno močno prizadete. Slovensko kmetijstvo je na kolenih in samo s pomočjo potrošnikov se bodo lahko dvignili.