Kam z odpadki?
V 2020 je v Sloveniji nastalo 1.430 kg vseh vrst odpadkov na prebivalca. Isto leto je bilo obdelanih 1.210 kg odpadkov na prebivalca ali 8,5 % manj kot v 2019. Stopnja recikliranja vseh vrst odpadkov je bila v lanskem letu skoraj 83-odstotna ali za 1,6 odstotne točke nižja kot v letu prej, hkrati pa za 20 odstotnih točk višja kot leta 2010. Raziskali smo, kakšno vizijo ravnanja z odpadki imamo v drugem največjem mestu v Sloveniji.
Ravnanje z odpadki je eden od vidikov mestnega življenja, ki ga večina ljudi ne opazi. Ko mesta rastejo, se prebivalstvo in poraba virov v mestih povečujeta, posledično je več odpadkov, kar povzroča številne okoljske in družbene izzive. Kupi odpadkov in prepolni zabojniki so le začetek tega, kar lahko privede v zdravstveno krizo.
S spremembami vzorcev porabe materiala in pravilnim ravnanjem z odpadki se prihrani denar, vendar te spremembe tudi pomembno vplivajo na izboljšanje okoljske uspešnosti in zmanjšanje podnebnih sprememb.
Čeprav količina odpadkov, ki se reciklira, narašča, jih veliko še vedno konča na odlagališčih. Ko odpadki razpadajo, izpuščajo v zrak velike količine metana, tj. močnega toplogrednega plina, kar prispeva k podnebnim spremembam. Danes pa boljše ravnanje z odpadki pomeni več ponovno pridobljene energije, velike spremembe prinaša tudi zakonodaja EU o odlagališčih.
V svetu se pojavlja trend pametne tehnologije, ki lahko izboljšajo skoraj vse vidike življenja v mestu, vključno z ravnanjem z odpadki. Z namestitvijo majhnih senzorjev IoT v zabojnike, se ustvari omrežje, ki lahko v realnem času pošilja informacije o njihovi stopnji polnjenja. Vozila za zbiranje odpadkov in naprave za odstranjevanje (odlagališča odpadkov, sežigalnice in obrati za recikliranje) so med seboj povezani, da v realnem času prikažejo zasedenost. A ključ je sprememba vzorcev.
Evropska komisija pomaga širiti glas o pametnem nakupovanju, pomenu datumov na oznakah živil in uporabi ostankov. Oktobra leta 2017 so bile sprejete smernice EU, da se, kjer je to varno, olajša donacija presežnih živil bankam hrane ali njihova uporaba za krmo.
