Kam s presežnimi zalogami pridelkov?

Na nedavnem primeru, ko iz kmetijske zadruge Krka poročali o 250-ih tonah viškov solate in več sto tisoč evrov veliki izgubi lahko uvidimo nepovezanost med pridelovalci in trgovci. Pridelovalci solate so v času koronakrize povečali svoje kapacitete v pričakovanju večjega povpraševanja, trgovine pa so se hkrati iz najbrž istega razloga založile z večjimi količinami iz tujine.

Na slovenski trg prihaja uvoženo blago po nizki ceni, zaradi česar padajo cene slovenskih pridelkov. Ti zato izgubljajo mesto na trgovskih policah, čeprav so slovenski pridelki po oceni KGZS bolj kakovostni. So namreč sveži, obrani v tehnološki zrelosti in manj obremenjeni z ostanki fitofarmacevtskih sredstev. Po oceni KGZS so problem predvsem jabolka in paradižnik.

Številne viške beležijo tudi vinogradniki, ki v pričakovanju nove letine nimajo rešitve, kaj lahko storijo z lansko letino.
Težave pa se pojavljajo tudi pri živinoreji. Čeprav imamo zgolj 30 – odstotkov samooskrbe s prašičjim mesom, so se na trgu pojavili viški. Številni kmetje so morali živino, ki je dosegla svojo težo pod ceno prodati klavnicam. Dodaten problem so predstavljale še multinacionalni trgovci z razvejano mrežo dobaviteljev, da so iz drugih kontigentov uvozili poceni meso, ki pa se je kasneje izkazalo za oporečno.

Tako je slovensko kmetijstvo pred številnimi novimi izzivi. Osnovno vprašanje je, kakšno kmetijstvo zmore in naj ima Slovenija. Iz stališča stroke je enoto mnenje, da potrebujemo zgolj takšno kmetijstvo, ki lahko koristi razpoložljive vire, ob tem pa še najpomembnejše, da morajo biti kmetje za svojo mutlifunkcijsko vlogo primerno nagrajeni.

DELITE