Kako naj se Podravje odlepiti od dna razvitosti regij?
Podravska regija je po indeksu razvojne ogroženosti boljša le od Pomurske in Primorsko-notranjske regije. Podatek, čeprav ne daje povsem prave slike, govori o veliki podhranjenosti regije na vseh področjih. Nova finančna perspektiva tako prinaša nove priložnosti, da Podravje odpravi zaostanke, a bo to lahko uresničila le ob večji povezanosti regije, pa tudi večjem posluhu države, ki med razvojne cilje uvršča tudi enakomeren razvoj regij.
Na lestvici razvitosti regij na prvem mestu pričakovano kraljuje osrednje slovenska regija z indeksom razvojne ogroženosti 49,6. Sledijo Gorenjska in Jugovzhodna Slovenija, Podravje pa se z indeksom razvojne ogroženosti 133,4 uvršča na deseto mesto. Na zadnji lestvici sta Podravje tako prehiteli še Zasavska in Koroška, ki sta bila v prehodnih razvrstitvah uvrščeni za podravsko regijo.
Koliko sredstev se zlije v posamezno regijo je težko ugotoviti. Čeprav je podatke o projektih v državi relativno enostavno pridobiti, pa se zatakne, ko je potrebno določiti, kje so sredstva za projekt dejansko končala.
Ne glede na to ostaja dejstvo, da bi regija morala počrpati več. Napake iz preteklosti tako dajejo poduk za novo finančno perspektivo, kjer bi morala regija nastopiti s skupnimi projekti. Še vedno namreč prevladujejo občinski in medobčinski projekti, želje pa so pogosto preobsežne. Če ne bo povezovanja, bodo razlike med regijami samo še naraščale.
Kljub dolgoletnim zavezam politike, da bo spodbujala enakomeren razvoj regij, se razkorak med razvitimi in manj razvitimi regijami tako še povečuje, s tem pa prihaja do koncentracije kapitala in delovne sile.
Državo bi ob naraščajočih razlikah med regijami tako morali skrbeti tudi povezani demografski trendi, saj Urad za makroekonomske analize in raziskave v svojih analizah ugotavlja, da je tveganje za odseljevanje v gospodarsko razvitejše države v Podravju izrazitejše od slovenskega povprečja.
