France Prešeren – genij poezije
Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo tudi letos številne kulturne ustanove brezplačno odprle vrata za obiskovalce, na dan odprtih vrat vabijo tudi v Predsedniški palači. Tradicionalnemu recitalu Prešernove poezije bo sicer zaradi epidemioloških razmer mogoče prisluhniti le preko radijskih valov, tudi proslave v Vrbi letos ne bo. Smo pa v rubriki Regionalna preteklost raziskovali delo in lik največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter kako Slovenci nanj gledamo danes.
Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan, danes pa je ravno nasprotno.
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. Pa smo za čast tako pomembnega Slovenca naredili dovolj?
Z delom in likom Franceta Prešerna se v današnjem času otroci in mladostniki srečujejo v izobraževalnih procesih, a gre pri tem bolj za nujno zlo, kot dejansko razumevanje tematike njegovih del. Zato bi bilo potrebno podajanje znanja, vsaj kar se tiče pesništva, spremeniti do te mere, da bi bila poezija jasna slehernemu učencu oz. dijaku.
Ob kulturnem prazniku se zato poraja vprašanje, kaj bi počel France Prešeren, če bi bil živ še danes. Zapuščina Franceta Prešerna je pestra, da bi težko bila bolj. Zato se ob kulturnem prazniku lahko spominjamo večino njegovih znanih del, z rahlim pridihom žlahtne kapljice, po Prešernovo.
