V poletnih mesecih je potreba po krvi večja. Obenem pa je v tem času tudi manj krvodajalcev. Se pa s prvim julijem odpravlja odklanjanje krvodajalcev na podlagi njihove spolne usmerjenosti.

Najpogostejši krvni skupini sta A in 0 pozitivni, zato je tudi potreba po njiju običajno največja. Ob izrednih pomanjkanjih pa pri pozivih krvodajalcev pomagajo Območna združenja Rdečega križa.

A vse več krvodajalcev odhaja v Avstrijo, kjer v zameno za plačilo donirajo svojo kri. Tako na Rdečem križu predlagajo nekaj ukrepov, s katerimi bi vnovič dali veljavo krvodajalstvu. Obenem pa na Rdečem križu pomagajo tudi z zbiranjem matičnih celic, s katerimi lahko pomagate rešiti življenja.

Nudijo pa tudi podporo organizaciji transplant Slovenija. Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku in je odločitev, za katero bi bilo prav, da bi o njej razmišljali za časa življenja in v krogu najbližjih.

V letih od 1998 do vsaj 2000 je KS Pekre z raznimi aktivnostmi in tudi inšpekcijskimi postopki poskušala preprečiti širjenje deponije v naselju Hrastje. V okviru Komisije za Komunalo je tudi določila plan za obdobje 1999-2003, da se deponija sanira in na njej uredi parkirišče in igrišče. A do sanacije t.i. črnega odlagališča odpadkov nikoli ni prišlo.

Omenjena parcela je deponija gradbenih in drugih nevarnih odpadkov na površini 3.453 m2, v višinski razliki 10 m od vodotoka do ceste, ki je bila v lasti MOM do leta 2020, ko je prišlo do spremembe lastništva. Na to zemljišče so bojda vozili tudi odpadni material stanovanjskih hiš in celo odslužen material nedavno prenovljene zahodne tribune Ljudskega vrta.

Zgodovinski izpisek in stanje katastra beleži, da gre za površino pozidane parcele, a slednja nikoli ni bila pozidana. Se pa je v letu 2020 pojavil privatni investitor, ki bi naj želel želi zgraditi 4 stanovanjske dvojčke in to na deponiji nestabilnega oz. celo iz okoljskega vidika nevarnega terena.

Krajani zahtevajo, da se omenjena parcela, v okviru predloga novega OPN in v skladu z okoljskim poročilom, zabeleži kot zaznamba deponije. To bi namreč predstavljalo ključno dejstvo dejanskega stanja parcele, ki pomembno vpliva na nadaljnje postopke odločevalcev, ki podajajo svoja mnenja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.

V štirih letih so z vzpostavitvijo Turistične destinacije Jeruzalem Slovenija dosegli veliko, saj je odlično obiskana in vse bolj priljubljena ne samo med Slovenci, temveč tudi med tujci. Prihajajo Avstrijci, Nemci in Italijani, tudi Japonci in Avstralci.

Da so veliko naredili, pove tudi rekorden obisk v epidemiji, ko jih je letno obiskalo skoraj 30 tisoč domačih gostov.

V ta namen podeljujejo tudi certifikat kolektivne blagovne znamke. Mreža ponudnikov pa se vztrajno veča. Destinacija se je močno zapisala na turistični zemljevid zelenih trajnostnih območij in vsem dvomljivcem so dokazali, da dolgoročno ustvarjajo turistično zgodbo.

A bližnji prihodnosti si tudi od države obetajo skoraj dva milijona evrov, ki bi jih porabili za oplemenitenje ponudbe. Dodatno pa nameravajo nadgraditi tudi vsebine ormoškega gradu in povečati namestitvene kapacitete.

Nogometaši Maribora so se po zapletu z letalskim prevozom kasneje od pričakovanj vrnili iz moldavske prestolnice Kišinjev, kjer so doživeli boleč poraz proti Sheriffu iz Tiraspola. Vijoličasti so se poslužili sistema 3-5-2 in se do 88. minute uspešno branil, a so bili v zadnjih minutah preveč lahkomiselni v obrambi in prejeli odločilen zadetek, ki jim je preprečil nadaljevanje v kvalifikacijah za Ligo prvakov.

Trener Karanović je v odzivu po tekmi dejal, da v igri Maribora pogreša t.i. faktor x, oz. igralca, ki bi tekme reševal, ko ekipi ne gre najbolje. Takšnega so sicer imeli od leta 2007 dalje, a se je lani na veliko žalost mariborskih navijačev poslovil, govora je seveda o Marcosu Tavaresu. Kdo pa je iz obstoječega kadra sploh lahko sposoben prevzeti dirigentsko palico v svoje roke?

Mariborčani so v dveh tekmah proti Sheriffu le enkrat streljali na gol, kar je iz vidika ofenzivnega dela naravnost katastrofalen podatek. A po drugi strani gre za evropsko tekmovanje, kjer ne šteje zgolj večje število danih golov, ampak tudi čim manj prejetih. Kako najti pravo ravnovesje pred tekmo s finskimi prvaki iz Helsinkov.

Pred evropsko tekmo s Helskinki pa Maribor čaka še težko gostovanje v Prvi ligi Telemach in sicer na stadionu Bonifika proti Kopru, s katerim je lani bil srdito bitko za naslov prvaka. V vsakem primeru pa bo potrebno kompletirati in ojačati ekipo za morebitno novo evropsko vijoličasto pravljico.

V okviru projekta E- kolesarjenje na Pohorju si vpleteni deležniki želijo vzpostaviti pogoje za hitrejši razvoj turistične dejavnosti na delu Pohorja, ki spada pod območje LAS Lastovica. Vsak od vključenih partnerjev ima v projektu svojo vlogo in je doprinesel svojo lastno dodano vrednost temu projektu.

Cilj projekta je vzpostavitev e-točke za kolesarje, predstavitev kolesarjenja na Pohorju s pripravo predstavitvenega materiala – kolesarska karta s predstavitvijo okoliške ponudbe ter vsemi možnimi kolesarskimi trasami.

Razlog za izvedbo projekta je v dejstvu, da so na Pohorju zime vedno milejše, zato tradicionalna usmerjenost v zimsko sezono obstoječim ponudnikom več ne zadostuje. Nujna je preusmeritev na druge dejavnosti, primerne za druge letne čase, ki ga na tem delu Pohorja pogrešajo.

Za doseg zastavljenih ciljev so partnerji kupili 15 električnih koles, ki bodo na razpolago na vzpostavljeni e-točki. Pričakujejo, da bomo s tem doprinesli k privlačnosti ponudbe na tem delu Pohorja. Hkrati pa zaradi prijaznosti do okolja prispevali tudi k ohranjanju narave in naravnih vrednot v tem okolju.

S projektom Center Rotovž mariborska občina gradi novo središče mesta in skupni prostor, kjer se bodo prepletale različne kulturne vsebine. Oživitev Rotovškega trga bo potekal preko povezujočih se vsebin in programov Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Artkina, ki bo tvoril skupni kreativni, kulturni izobraževalni medgeneracijski prostor. Kako pa potekajo gradbena dela na terenu?

Draginja je močno zarezala tudi na področje gradnje, predvsem draženja gradbenih materialov in gradbeno- obrtniških del. Zato se že porajajo vprašanja koliko bo to vplivalo na sam potek projekta Centra Rotovž.

Novost noveliranega projekta je, da je na nekaj več kot 8.000 m2 veliki površini umeščenih več kulturnih vsebin – knjižnica, galerijo in Art kino. Ukinjena je tudi uporaba obstoječega objekta Pionirske knjižnice s premestitvijo le-te v sam sklop novega objekta in ukinjena je tudi  tehnična klet, ki se nadomešča v najvišjih etažah obeh novih objektov.

Predviden čas gradnje je 2 leti, čemur sledi dobava in montaža opreme ter pridobitev uporabnega dovoljenja. Okoliški stanovalci pa so, kljub dolgotrajnim rušitvenim delom ostali strpni in potrpežljivi.

Po zaključenih gradbenih delih bo sledila tudi dobava in montaža opreme ter pridobitev uporabnega dovoljenja. Selitev uporabnikov v objekt pa je predvidena v juliju 2024.

Zakonskemu predlogu, ki bi uzakonil zdravnikovo pomoč pri samomoru ali evtanazijo, zdravniške organizacije ostro nasprotujejo. In čeprav nekatere evropske države to že izvajajo, po mnenju strokovnjakov slovenska družba temu še ni dorasla.

Že oktobra je združenje Srebrna nit v javno razpravo poslalo predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi ga dopolnili in ga s podporo 5000 podpisov vložili v zakonodajni postopek. A stroka je do predloga kritična.

Kot so poudarili strokovnjaki veliko ljudi podpira evtanazijo, a le malokdo ve, kaj v resnici pomeni.  Tako večina mariborskih zdravnikov, zbranih na posvetu v mariborskem kliničnem centru, precej jasno poudarja, da predloga zakona ne podpirajo, ker je v nasprotju z etičnimi načeli njihovega poklica. Na nekaj preteklih težav opozarja tudi vodja zdravniške zbornice Slovenije.

Tudi slovensko zdravniško društvo nasprotuje predlogu zakona. Medicina tehnološko napreduje in potrebno je poiskati manj boleče rešitve. Kot alternativo evtanaziji izpostavljajo paliativno oskrbo.

Dobro razvita, kakovostna paliativa je edina prava protiutež evtanaziji so poudarili številni strokovnjaki.  Po nekaterih izračunih naj bi je bilo deležne le dvanajst odstotkov bolnikov, tako da je potenciala še veliko.

Mestna občina Maribor v sodelovanju z ZD Adolfa Drolca nadaljuje postopke za gradnjo nove Zdravstvene postaje Magdalena na Jezdarski ulici. Občina je sicer že zaključila z iskanjem izvajalca v sklopu javnega naročila. Prejela je štiri ponudbe, ki so v fazi pregleda . Kako pa projekt ocenjuje vodstvo zdravstvenega doma?

Nov objekt bo tako kot njegova predhodnica ZP Tabor spadala pod okrilje zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Razprostirala se bo na kar 3400 kvadratnih metrih in bo poleg zdravstvene dejavnosti ponujala tudi druge pripadajoče vsebine.

Po vzoru Magdalene pa si tudi Tezenčani že dolga leta prizadevajo za ureditev tamkajšnje dotrajane zdravstvene postaje. Kako daleč pa je ta projekt, ki bi naj bil umeščen v načrtovan Urbani center Tezno?

V slovenskogoriški občini Cerkvenjak so zelo investicijsko naravnani. Medtem ko se večina občin sprašuje, kako bodo zmogli plačevati visoke stroške za energijo, so oni tamkajšnjo osnovno šolo že obnovili.

Vrednost opravljenih del znaša okoli 500.000 evrov, s strani Ministrstva za infrastrukturo so uspeli pridobiti nekaj čez 250.000 evrov

Zaradi prostorskih potreb pa bodo širili vrtec v Cerkvenjaku, saj so kapacitete prepolne, pri tem pa je povpraševanje še vedno veliko. Treba je zagotoviti zadostno površino notranjih prostorov in zunanjih površin. Investicija je ocenjena na milijon evrov, vseh sredstev pa iz proračuna ne morejo zagotoviti.

Nova razširitev je za polovico etaže nižja od zadnje etaže. Vse igralnice bodo večje od 50 kvadratnih metrov. Občina namerava kupiti manjšo parcelo na severni strani, ki predstavlja dodatne zelene površine. Dodajo se nova polja z igrišči na vzhodni strani vrtca.

Pripravili so idejno zasnovo in idejni projekt. Izdelali so potrebno dokumentacijo in vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekt bo v tehničnem delu pripravljen, sledi še finančni in operativni del, ki pa sta vsekakor vezana na pridobitev sofinancerskih sredstev.

V občini Središče ob Dravi so veliko proračunskega denarja namenili ureditvi cest, a pri tem pravega posluha s strani države nimajo. Težki kamioni, ki naj bi se preusmerili na avtocesto, a se zaradi izogibanja plačilu cestnin najbrž raje na druge mejne prehode … in ormoške regionalne in lokalne ceste močno obremenjujejo.

Direkcija za infrastrukturo je že leta 2019  omejila tranzitni tovorni promet na širšem severovzhodnem delu države med mejnima prehodoma Bistrica ob Sotli in Središče ob Dravi ter ga preusmerila na vzporedno avtocestno omrežje. A večjih premikov niso dosegli. In čeprav večino denarja kanalizirajo v ureditev vodovoda, bodo kljub temu poskrbeli za številne občinske ceste.

Septembra pa se lotevajo nove finančno obremenjujoče investicije, in sicer ureditev poslovne  cone Lipje. Nadejajo pa se tudi sofinancerskih sredstev, s pomočjo katerih bi lažje zaključili potrebno investicijo.