Butična prodaja mleka ni rešitev
Epidemija v Sloveniji nas je soočila s številnimi izzivi. Ob začetku, ko je večina ljudi s polnimi vozički pripravljala zaloge, smo se spraševali, ali je naša država pripravljena na morebitne izpade dobave hrane. Pristojno ministrstvo je nemudoma mirilo, da imamo v državi dovolj zalog hrane, a da se lahko zgodi, da kakšnega izdelka občasno ne bo na trgovskih policah. Takrat smo se vsi začeli zavedati, kako pomembna je samooskrba.
Med epidemijo so se slovenski kmetje srečevali z nizkimi odkupnimi cenami in hkrati z nezmožnostjo prodaje. Mleka je bilo namreč preveč, zaradi težav pri izvozu je odkupna cena mleka padla, ker pa so se zaprli javni zavodi in gostinski obrati, so se pojavile težave tudi pri prodaji. Mleko se je kopičilo, da pa bi vse predelali v mleko v prahu ali druge mlečne proizvode, ni bilo pogojev.
In čeprav mlečni sektor ni bil prizadet v tolikšni meri kot nekatere druge kmetijske panoge, v okviru vladnih protikoronskih ukrepov ni bil deležen pomoči zaradi izpada dohodka. Obenem pa so stroški proizvodnje močno narasli.
Ugotavljajo tudi, da se cene mleka in mlečnih izdelkov niso spremenili niti za cent, kar jim povzroča dodatne izgube. Na ministrstvu za kmetijstvo velik potencial vidijo v predelavi mleka in butični prodaji, ki pa je za slovenski trg premajhna, da bi nadoknadila izgube.
Za predelavo mleka in prodajo na veliko potrebujete številne pogoje, ki pa jih trenutno v Sloveniji ne morejo zagotavljati, zato ga prodajajo v tujino. Tako menijo, da predelava mleka ni prava rešitev za mlekarski sektor, treba je zagotoviti ustrezne pogoje za delo.
