Uvedba PC pogoja v državni upravi

Od jutri pogoja PCT ne bo treba več izpolnjevati mlajšim od 15 let, dodane so še nekatere izjeme, denimo če se gre posameznik v zdravstveno ustanovo cepiti proti covidu-19 ali testirati na okužbo z novim koronavirusom, ter če mora osebno prevzeti pošto, pa tudi za oskrbo na bencinskih servisih. Zaostruje pa se za zaposlene v državni upravi, ki bodo morali izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni. Pogoj bo veljal za ožjo državno upravo.

Podatki o cepljenju kažejo, da smo prišli na 51 odstotkov cepljenih v celotni populaciji s prvim odmerkom in 45 odstotkov z vsemi odmerki. Pomembno je, da imamo v starosti od 70 do 74 let z vsemi odmerki cepljenih skoraj 77 odstotkov prebivalcev.
Vlada je na sinočnji dopisni seji izdala odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

 prvim oktobrom prehajajo v državni upravi na pogoj PC. Pogoj ne bo veljal za celoten javni sektor, temveč za ožjo javno upravo , in sicer ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote.

Ali bodo cepljenje razširili na ostale v javnem sektorju pa je pojasnil. Ukrep začne veljati 1. oktobra, ko bo za izpolnjevanje pogoja zadoščal že en odmerek cepiva, če bodo do 1. novembra letos prejeli še drugi odmerek cepiva.

Preberi več

Ranjeni vijoličasti nad Muraše

Po boleči zaušnici v Kidričevem se mariborski nogometaši pripravljajo na obračun z državni prvaki iz Murske Sobote. Vijoličasti imajo s črno belimi neporavnane račune še iz konca lanske sezone, ko so v neposrednem obračunu s Prekmurci ostali brez tako želenega naslova državnih prvakov. Tekma bo teža, poudarjajo v Ljudskem vrtu in napovedujejo, da se bodo tokrat predstavili v boljši luči.

Hud spodrsljaj na zadnji tekmi v Kidričevem je razkril številne pomanjkljivosti moštva iz Ljudskega vrta. Kronične neučinkovitosti v napadu ni pozdravila niti sveža moč v napadu, v fazi branjenja pa so si vijoličasti privoščili nepotrebne napake.

Tekma s prekmursko ekipo morda prihaja ob pravem času. Ranjeni vijoličasti bi z zmago nad evropsko Muro lahko rezultatsko krivuljo obrnili navzgor in dokazali, da s kandidaturo za naslov državnega prvaka še vedno mislijo resno. Skrivnosti pred tekmo ni. Sposobnosti čete Anteja Šimunđe so dobro znane.

Muraši so včeraj sicer odigrali zgodovinsko prvo tekmo v skupinskem delu evropskih tekmovanj, a da bi to v fizičnem smislu vplivalo na pripravljenost Mure, v Ljudskem vrtu ne verjamejo. Pogled na zdravstveni karton v vijoličastem taboru sicer ni obetaven. Derbi kola bo sicer na sporedu v nedeljo ob 20:15.

Preberi več

Iz vojske med rabljene knjige

Staš Tajnšek je tisti mladi fant, ki se je iz Celja preselil v Hoče in ob Pohorski cesti odprl simpatični antikvariat in striparno Knjigoljub. Čeprav se je pri njem ljubezen do knjig in branja razvila relativno pozno, je kaj hitro spoznal kaj je v resnici njegovo poslanstvo. Tako se je odločil za reševanje še uporabnih knjig, ki bi sicer obležale na kakšnem podstrešju ali še huje, med odpadnim papirjem. Danes v svojem antikvariatu ponuja več tisoč knjig, ki so dobile drugo priložnost.

Ljubezen se včasih rodi na nenavadnih krajih. Bivši vojak Staš Tajnšek ni bil otrok, ki bi po knjigah posegel že v rosnih letih. Čarobni svet knjig ga je osvojil šele veliko let kasneje, med opravljanjem svojega takratnega poklica.

Ljubezen do knjig je rastla z vsako prebrano stranjo in kaj kmalu je spoznal, da se knjigam dejansko pogosto dogaja velika krivica. Ko jo enkrat preberemo pogosto obleži na knjižni polici ali pristane celo v smeteh.

Knjige v antikvariat pridejo na različne načine, vse pogosteje ga ljudje pokličejo kar sami in sporočijo, da imajo knjige za katere nimajo več prostora. V njegovo trgovinico zahajajo drugi knjigoljubi, poiščejo nekaj zase, poklepetajo in se družijo. Gre za precej drugačno izkušnja nakupovanja kot v tradicionalnih knjigarnah.

V antikvariatu so v ponudbi knjige v slovenskem in angleškem jeziku, med njimi tudi številno zelo znani naslovi. Čeprav živimo v času digitalizacije, bo interes za prave knjige vedno obstajal. Pravih knjigoljubov ekrani pač ne prepričajo, zatrjuje sogovornik

Preberi več

Kakšen bo razvoj Mestnega parka?

Mestna občina Maribor je izbrala izvajalca del za celovito prenovo promenade Mestnega parka. Dela na terenu že izvaja podjetje Makro 5 gradnje, ob tem pa se že pojavljajo ideje kako Mestnemu parku zagotoviti še dodaten razvoj. Po zagotovilih župana razmišljajo o vzpostavitvi dodatnih igral za otroke, rešitvi kolesarskih povezav in preselitvi Akvarija ter terarija na drugo lokacijo v mestu.

V mariborskem mestnem parku trenutno poteka 2,8 milijonska investicija celovite sanacije promenade. Na občini pa že snujejo načrte za dodaten razvoj parka v prihodnje. Po zagotovilih župana Saše Arsenoviča razmišljajo predvsem v smeri, da bi park postal rekreacijska točka za praktično vse generacije.

Pojavljajo se že ideje o vzpostavitvi povezave med Mestnim parkom in Piramido, ki ju povezuje izredno prometna in nevarna cesta. Poleg tega se na Piramidi načrtujejo nove vsebine, domnevno tudi z visoko kulinarično ponudbo.

Preobrazbo bo v kratkem doživel tudi Akvarij in terarij Maribor, ki bi se naj preselil na mesto prihajajoče Dravske promenade. Objekt je sicer že v dotrajanem stanju, ki pa je v prejšnjem stoletju imel kavarniško namembnost, kar želi občina tudi ponovno vzpostaviti.

Omenjen projekt pa je še dokaj daleč od realizacije. Po zagotovilih župana upajo na pridobljena kohezijska sredstva iz nove finančne perspektive.

Idej je torej veliko, dela predvsem na področju administracije, pridobivanja lastništev in sredstev pa še toliko več. Ob vsem naštetem se je nekoliko pozabilo na idejo o vzpostavitvi kabinske žičnice na Piramido, po vzoru ljubljanskega gradu. A je vseeno utopično pričakovati, da bi projekt zaživel do te mere, kot v prestolnici, zato se tudi že pojavljajo pomisleki o njegovi smotrnosti.

Preberi več

Boljši časi za Pragersko

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila sofinanciranje projekta nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča iz evropskih sredstev. Gre za projekt katerega celotna vrednost znaša dobrih 90 milijonov evrov in bo v višini 40 milijon evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

Osnovni namen projekta nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko je zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa.

V okviru projekta smo na odseku Slovenska Bistrica–Pragersko nadgradili odsek dvotirne železniške proge v skupni dolžini 4 kilometrov in sanirali spodnji ustroj (vgradnja tampona debeline 70 centimetrov), premostitvene objekte, mostove, prepuste ter oporne in podporne zidove. Izvedbena dela na vozlišču bodo po napovedi ministrstva za infrastrukturo zaključena do konca leta 2023.

Z nadgradnjo proge bodo izboljšane transportne storitve in zagotovljena zmogljivost omrežja za prihodnje potrebe. Z vgradnjo novih tehnologij je zagotovljena zahtevana raven tehničnih standardov, kar bo prispevalo k interoperabilnosti in konkurenčnemu položaju tovornega prometa. A kljub temu se številni nad gradbenimi deli pritožujejo.

Preberi več

PCT pogoj pospešil cepljenje

Zaradi vladnega odloka o širitvi pogoja PCT v mariborskem zdravstvenem domu opažajo rast zanimanja za cepljenje in testiranje. Z notranjo reorganizacijo dela zaenkrat uspevajo preprečevati daljše čakalne vrste, cepljenje pa bodo omogočili tudi v soboto. Nekaj težav je novi odlok o pogoju PCT povzročil tudi pri sprejemu bolnikov.

Pred zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca je včeraj bilo opaziti nekaj gneče, ki pa je danes ni bilo. V mariborskem zdravstvenem zavodu sicer vseeno beležijo povečanje zanimanje občanov tako za cepljenje, kot tudi za testiranje.

Glavna motivacija za cepljenje so še vedno koristi, ki jih prinaša potrdilo o cepljenju, saj s tem potrdilom vsaj zaenkrat odpade potreba po rednem testiranju. Ne glede na vzrok, zakaj se nekdo odloči za cepljenje, so v Zdravstvenem domu veseli vsakega, ki se za cepljenje odloči.

Nov odlok je z zahtevo po izpolnjevanju pogoja PCT pri koriščenju zdravstvenih storitev, v zadnjih dneh poskrbel za kar nekaj razburjenja. Dileme občanov se pojavljajo predvsem o tem, v katerih primerih pogoja PCT ni potrebno izpolnjevati.

O tem, da omenjenega pogoja pri obiskovalcih ne bi preverjali, v zdravstvenem domu ne razmišljajo. Skoraj leto in pol epidemije sicer načenja razpoloženje vseh, tako obiskovalcev kot zdravstvenih delavcev. Slednji so tako žrtve številnih pritiskov in tudi groženj.

Preberi več

Realizacija projektov participativnega proračuna

Občina Lovrenc na Pohorju je v lanskem letu uvedla participativni proračun. V letošnjem in prihodnjem letu pa je in še bo izglasovane projekte tudi realizirala. Za 7 naaselij je v dveh letih na voljo 140, 000 evrov občinskih sredstev, ki bodo porabljena za realizacijo izglasovanih projektov. Nekaj jih je bilo do sedaj že urejenih, večina pa sledi tekom letošnjega in prihodnjega leta.

V duhu približevanja potrebam vseh občanov tudi v občini Lovrenc na Pohorju uvajajo participativni proračun, s katerim želijo zajeti ideje oz. pobude, ki doslej še niso prišle v načrte občine. Po besedah župana Marka Rakovnika je sistem participativnega proračuna celovit in dolgoročen ob tem pa je po njegovem mnenju udeležba v oblikovanju najboljša, če v tem sodeluje čim več ljudi.

V občinskem proračunu za leti 2021 in 2022 bo za izvedbo izglasovanih projektov namenjenih 140.000,00 evrov. Sredstva so enakomerno razdeljena med posamezna naselja, saj se tako zagotovi enakomerni razvoj vseh delov občine ter vključenost vseh in vsakogar. Podajanje predlogov in glasovanje je sicer potekalo po naseljih: Lovrenc-naselje, Kumen, Rdeči Breg, Recenjak, Činžat, Ruta in Puščava.

Financirani so projekti, ki so na glasovanju v posameznem naselju prejeli največ glasov in ne presegajo finančnih okvirjev. Projekti so se v izvedbo uvrstili od tistega z najvišjim številom glasov navzdol, do porabe sredstev. Ali bo izglasovan projekt izveden v letu 2021 ali v 2022, bo odločala za to oblikovana občinska komisija.

Župan je še dodal, da je najbolj ponosen na dober odziv občanov tako med izvajanjem delavnic kot tudi pri predlaganju pripravljenih projektov. Možnost sodelovanja občank in občanov pri porabi občinskih proračunskih sredstev vidi, kot zelo pomembno z vidika gradnje zaupanja. Poveča se tudi odgovornost, da se obljube izpolni, izglasovane predloge pa dejansko uresniči.

Preberi več

Konsenz za izgradnjo vodovoda vse bližje

Projekt izgradnje vodovodnega omrežja v Spodnjem Podravju se zamika že nekaj časa. Na zadnji seji kolegija županov Spodnjega Podravja pa se zdi, da so navzoči deležniki končno našli rešitev za izgradnjo skupnega vodovodnega omrežja. Do 25. septembra je sicer še čas za pritožbe na potek investicije, a po zagotovilih župana občine Kidričevo Antona Leskovarja, po privolitvi občine Hajdina, ponovnih zamikov projekta ni za pričakovati.

Izgradnja vodovodnega omrežja na področju celotnega Spodnjega Podravja je vse bližje realizaciji. Pred časom je sicer bila celo ustanovljena tudi posebna delovna komisija za pospešitev realizacije projekta, a tudi tokrat brez zapletov ni šlo. Na zadnji seji kolegija županov Spodnjega Podravja je namreč prišlo do razhajanj med županoma občine Destrnik Franca Pukšiča in občine Kidričevo Antona Leskovarja.

Občina Hajdina se nekaj časa ni strinjala z projektiranjem, a je nato naknadno pristala na realizacijo Prvega sklopa izgradnje skupnega vodovodnega sistema, kar je kot pomembno odločitev ocenil tudi direktor občinske uprave ptujske občine Alen Jevtović.

Projektna dokumentacija bi zaradi črpanja sofinancerskih sredstev oz. sestave finančne konstrukcije naj bila oddana do 25 septembra. Do omenjenega datuma 25. septembra imajo vsi vključeni deležniki možnost pritožbe na potek realizacije projekta, a večjih zapletov tokrat ne pričakujejo.

Preberi več

Digitalizacija in robotizacija vinogradništva

Podobno kot vse ostale panoge je tudi kmetijstvo v primežu digitalizacije. Že leta primanjkuje delovne sile, ki bi bila voljna obdelovati zemljo. Tako človeško roko zamenjujejo stroji. V Podčetrtku se je danes odvijal odvijal pomemben vinogradniški dogodek, ki so organizirali zveza društev Vinis, mariborska Fakulteta za kmetijstvo, ljubljanska fakulteta za strojništvo, kmetijski inštitut in podjetje Pek.

Na dogodku so predstavili avtomatiziran modularen robotski sistem Slopehelper, ki predstavlja vinogradniški robotski traktor za trajnostno pridelavo grozdja.
Dodatno so predstavili tudi prototip avtomatiziranega pršilnika za selektivno nanašanje brozge v vinogradih.

Leta 2012 so v kmetijstvo začeli vlagati in se zanj intenzivno zanimati vlagatelji iz drugih panog, kot so tehnološki velikani in start-up podjetja s področja IT. Od takrat se je veliko raziskovalcev ukvarjalo z raznimi laboratorijskimi poskusi, ki bodo pomembno krojili prihodnost kmetijstva.

A starejši večino inovacij ne poznajo, bolj vešči rabe avtomatiziranih naprav so mladi, ki v takšnih strojih vidijo tudi prihodnost kmetijstva.

Računalništvo oziroma prenos podatkov s pomočjo elektronske tehnologije v kmetijstvu še ni prevzelo vloge, kot jo ima v vseh drugih gospodarskih panogah, čeprav razvoj na tem področju neustavljivo prehaja tudi v poljedelstvo, sadjarstvo in živinorejo. Mladi pa takšne načine obdelave zemlje večinoma podpirajo.

Računalniška oprema, satelitska navigacija, informatizacija postopkov v kmetijskih procesih razbremenjujejo človeka težkega dela in skrajšujejo birokratsko delo, delno nadomeščajo tudi intelektualno delo. A človeka ne izpodriva, človek prevzema predvsem nadzor in vse pomembne odločitve.

Preberi več

10-odstotni izpad delovanja v UKC Maribor

V današnji rubriki Regionalno zdravje Vam predstavljamo problematiko krčenja programov, prerazporeditve kadrov in prilagoditve delovnega procesa v UKC Maribor. Z največjimi težavami se ubadajo na oddelku za otorinolaringologijo in ortopedijo, velike organizacijske probleme covid-19 povzroča tudi na Inštitutu za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Potek delovanja vseh specialističnih ambulant in oddelkov pa je odvisen od števila covid pacientov v naslednjih dneh in tednih.

V UKC Maribor so predstavili kolateralno škodo po posameznih specialističnih oddelkih, ki je nastala zaradi pandemije covida-19. Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina so nekateri oddelki zelo prizadeti, nekateri manj. V tem trenutku pa naj bi v mariborskem kliničnem centru prišlo do 10 % upada ambulantnih pregledov in operacij.

Z največjimi težavami se ubadajo na oddelku za ortopedijo, kar je potrdil tudi njegov predstojnik dr. Andrej Moličnik. Opozoril je predvsem na znatno podaljšanje čakalnih dob za nujne medicinske posege, ki so bili zaradi epidemije prestavljeni za več kot leto dni.

S prerazporejanjem delovnega kadra in dodatnimi organizacijskimi zapleti se srečujejo na Inštitutu za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, katerega vodi dr. Breda Jesenšek Papež. Težave so zaradi dela na področju rehabilitacije pacientov še toliko večje.

Oddelek za otorinolaringologijo je neposredno sodeloval v boju z epidemijo, zato je izpad delovanja temu primeren. Predstojnik oddelka dr. Boštjan Lanišnik je izpostavil predvsem na izredne dolge čakalne vrste na ravni države, pri čemer so vsaj v UKC Maribor na tem področju uspešnejši.

UKC Maribor sicer velja za drugo največjo slovensko bolnišnico in v tem trenutku igra eno pomembnejših vlog pri lajšanju posledic epidemije.

V UKC Maribor so sicer z današnjim dnem prepovedani obiski vseh hospitaliziranih pacientov z redkimi izjemami. Prav tako dosledno preverjajo pogoj PCT, ki velja za vse dejavnosti razen v primerih nujne medicinske pomoči.

Preberi več

Drugod poročajo