Leto: 2021

Čeprav pogosto verjamemo, da o svojem domačem kraju vemo vse in nas praktično nič ne more presenetiti, pa mariborski galerist, založnik in zbiratelj Primož Premzl dokazuje, da lahko v znanem okolju še vedno najdemo zanimivosti, na katere se je že polegel prah zgodovine. Primož Premzl se je tako lotil razkrivanja bogate zgodovine mesta Maribor in njegove bližnje okolice ter izpostavil nekatera znana imena, na katere se Mariborčani večinoma že pozabili.

Primož Premzl, ki v svojem umetniškem kabinetu hrani številne drobce zgodovine, je razkrival tudi podrobnosti iz življenja vesoljskega pionirja, ki je nekaj let svojega življenja preživel tudi v Mariboru.

V zgodovino se rad vrača tudi Viljem Podgoršek. Bolj kot ljudje in kulturna dediščina ga zanima tisto, kar je skozi čas ustvarila narava. Kot bogata umetniška zbirka je videti njegova ogromna zbirka kamnin iz vsega sveta, navdušenje nad kamninami in minerali pa Viljema druži že več kot tri desetletja. V tem času je uspel ustvariti največjo zasebno zbirko kamnin v Sloveniji.

Nesmrten del zgodovine je tudi dobri mož iz pohorskih gozdov. Čeprav že leto za letom vsak december razveseljuje otroke in prenaša velik koš daril, je še vedno v dobri formi. Tudi v teh negotovih časih je odličnega zdravja.

Z decembrom je povezana tudi tradicija izdelovanja jaslic. V Kungoti smo tako obiskali Dušana Knehtla, ki je letos pripravil prav posebne jaslice. Dušan, ki je tudi član Rezbarsko umetniškega društva Kungoški detli, je les postavil v središče svojega umetniškega izražanja

Tudi tokrat vas vabimo, da v rubriki Regionalni utrip izberete tistega, ki vas je s svojo zgodbo v iztekajočem se mesecu najbolj prepričal.

Občina Šentilj je realizirala veliko večino projektov in investicij, ki si jih je zadala v sklopu proračuna 2021. Naložbe so pravično razdelili med vse krajevne skupnosti, v Velki so urejevali komunalno infrastrukturo, v Ceršaku in Selnici ob Muri pa zagotovili nove športno rekreacijske vsebine. Najpomembnejša in hkrati tudi finančno najbolj obremenljiva investicija pa je bila izvedena v središču Šentilja in sicer rekonstrukcija Maistrove ulice v višini 2,8 milijona evrov.

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je občini Šentilj odobrila evropska sredstva za projekt odvajanja in čiščenja v porečju Drave, ki se v tem trenutku že izvaja. Za nekaj manj kot 1,6 milijona evrov vreden občinski projekt v sklopu dogovora za razvoj podravske razvojne regije, je evropski kohezijski sklad prispeval 553.000 evrov.

V občini Šentilj poleg projektov na področju komunalne in cestne infrastrukture načrtujejo tudi vzpostavitev dodatnih kolesarskih povezav in sicer v skupni dolžini 7 kilometrov. Predvsem velik potencial vidijo ob reki Muri in v Ceršaku, ki veljata za območji tik ob meji z Avstrijo, s čimer je zanimiva tudi tujim turistom oz. obiskovalcem.

Ena izmed pomembnejših investicij, izgradnja Športne dvorane,  je ocenjena na okoli 3,8 milijona, od česar so 630 tisoč evrov pridobili od Eko sklada, ostala sredstva pa bodo zagotovili iz občinskih sredstev oz. dolgoročnim kreditom. Dvorana bo locirana med kulturno-prosvetnim domom Vlada Pipana in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. V uporabo pa bi naj bila predana 1. septembra 2022.

Občina je izredno dejavna tudi na področju turzima, že dve leti namreč stoji regionalno turistično središče, ki je locirano na starem mejnem prehodu, kateremu želijo v prihodnje dodati še marsikaj, tudi t.i. mladinski hostel. Vse v želji po zagotavljanju zadostnih kapacitet za razvoj trajnostnega in butičnega turizma.

V Rušah so v letošnjem letu prvič izvedli projekte v okviru participativnega proračuna. Tako so občani že januarja na glasovanju izglasovali projekte, ki jih je Občina Ruše kasneje realizirala. Izkušnja s projektom participativnega proračuna je bila dobra, vodstvo občine pa je tako na najbolj neposreden način dobilo odgovor, kaj si občani v resnici želijo.

Nekoliko manj gladko je potekalo sprejemanje občinskega proračuna za leto 2021. Čeprav so svetniki predlog proračuna v prvem branju potrdili, pa najpomembnejši občinski dokument kasneje ni dobil podpore, tako da so proračun v Rušah dobili šele marca.

Pomlad je prinesla dokončanje prepotrebne obnove Ulice Ruške čete. Če so v Rušah zaradi omenjene ulice vse do letos še zardevali, pa je Ulica Ruške čete danes sodobna in urejena prometna povezava.

V tem letu je stekla tudi obnova Doma Kulture v Rušah, z delovanjem je začel nov Javni zavod Rast, s pridobljenimi finančnimi sredstvi ministrstva za kulturo pa se je po nekaterih porodnih krčih lahko začela tudi obnova Trga vstaje. A ta obnova je kmalu zastala.

Obnova trga se bo tako nadaljevala tudi v letu 2022, tako kot tudi tudi rekonstrukcija dotrajanega mostu čez Dravo. Poleti so Rušani po dolgih letih dobili še tržnico, ves ta čas pa so potekala tudi prizadevanja za izgradnjo doma starostnikov, ki naj bi bil končan v dobrem letu dni. Konec decembra so svetniki v prvem branju potrdili še proračun za leto 2022.

udi letos so sicer v Rušah zasedali svetniki otroškega občinskega sveta, ruška županja Urška Repolusk pa je prvič obdarila tudi najmlajše občane.

Občina Poljčane je, kljub sorazmerno nizkemu proračunu izpeljala eno najbolj finančno obremenljivih projektov v zgodovini delovanja. Za več športnih igrišč pri Osnovni šoli Kajetna Koviča so v dveh letih namenili kar 500.000 evrov, manjkajoč delež pa je pristavilo še ministrstvo za gospodarstvo. V prihodnje se nadejajo reševanja dolgoletne problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda, tudi na področju cestne infrastrukture, predvsem ukinjanju nivojskih križanj, pa jih čaka še kar nekaj dela.

Vodstvo občine Poljčane je z letošnjo realizacijo proračuna zadovoljno, saj so realizirali veliko večino zastavljenih ciljev na investicijskem področju. Poglaviten projekt so izvedli v zaključku poletja z vzpostavitvijo večih športnih igrišč. Osnovna šola Kajetana Koviča je tako po dolgoletnih prizadevanjih končno dočakala prenovo športnega igrišča.

Ključna projekta, ki sta bila svoj čas celo najbolj obsežna v državi, sta izgradnja podhoda pod železniško postajo v Poljčanah in nadvoz čez železniško progo Poljčane- Slovenska Bistrica. V okviru del na postaji je bil ukinjen nivojski prehod čez železniško progo v Poljčanah, kjer sta bila zgrajena cestni podvoz in podhod za pešce na perone, dostopen tudi za gibalno ovirane osebe. Nadvoz pa je povezal dva dela Poljčan, ki ju loci železniška proga.

Občina Poljčane v tem trenutku ne premore dostojno urejene tržnice oziroma prostora za druženje občanov. Po zagotovilih župana Stanislava Kovačiča pa si to naj v kratkem tudi spremenilo. Na občini so v zaključni fazi projektiranja sodobne tržnice, ki bi vsem občanom in občini nasploh prinesel številne pozitivne učinke. Predpogoj za izgradnjo tržnice pa je preureditev določenih cestnih odsekov v neposredni bližini.

Že dalj časa se soočajo s problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Po zagotovilih župana Stanislava Kovačiča je občina že uredila vso potrebno dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave, a zatika se pri denarju. Projekta vrednega sicer nekaj več kot 7 milijonov evrov iz lastnega proračuna niti približno ne morejo pokriti.

Občinski načrti so usmrejeni v izgradnjo obvoznice v Lušečki vasi, s čimer bi precej izboljšali varnost in hitrejši dostop do Slovenskih Konjic. Z obvoznico Lušečka vas pa bi ukinili še zadnja dva nivojska križanja železnice in ceste v občini.

Občina Pesnica je izpeljala veliko večino zastavljenih ciljev v letu 2021. Projekte so pravično razdelili med vse krajevne skupnosti, največje pridobitve pa je bila deležna Osnovna šola Pesnica, pri kateri je bilo urejeno sodobno novo športno igrišče, ki se bo uporabljalo za potrebe tako šole kot ostalih športa željnih občanov. Ob zaključku plodnega investicijskega obdobja pa že pogleduejo proti izzivom naslednjega leta.

V občini Pesnica so uspešno zaključili investicijsko in razvojno naravnan proračun za leto 2021. Poleg pomembnega državnega projekta izgradnje železniškega nadvozda nadvoza čez Pesnišško dolino, ki je tudi strateško najbolj pomemben, so na občini poskrbeli za manjše, a prav tako izredno pomembne naložbe. Ena izmed takih je prenova igrišča pri OŠ Pesnica, ki je s tem poleg novih možnosti za športno vzgojo učencev , pridobila tudi prostor za druženje v popoldanskem času.

V Pesnici pa se že dolga leta srečujejo z problematiko v zvezi z Perniškim jezerom, katerega dno je zaradi nizkega vodostaja precej zamuljeno. Posledica tega je ta, da vsako leto prihaja do množinega pogina rib. Državni odločevalci so vselej poudarjali, da bo težava rešena, a do sedaj nobeno vodstvo pristojnega ministrstva za okolje in prostor tega ni dejansko izvedlo. Občina si sicer močno prizadeva za sanacijo Perniškega jezera, vendar ima glavno besedo pri zaradi upravljanja država.

Območje nekdanje občine Pesnica, ki je zajemala današnje tri občine Pesnica, Šentilj in Kungota je zaznamovalo pomembnejši del osamosvajanja Slovenije. To obmejno območje je bilo namreč ključno za zmago v deset dnevni vojni za Slovenijo, kjer je Deset tankov iz Maribora odpeljalo proti Šentilju, zaustavila pa jih je prav branjena barikada v Pesnici.

V Pesnici so sicer že lani sprejeli proračun za leto 2022, v katerem načrtujejo več investicij. Eden izmed finančno izdatnejših bo obnova centralnega trga v Pesnici, gre za skoraj milijon evrov vreden projekt, ki bo znatno izboljšal sam izgled in tudi funkcionalnost tržnične dejavnosti. Pomembni naložbi pa bosta tudi izgradnja medgeneracijskega centra v Pernici in muzej Aljifa Nipiča oziroma t.i. Štajerska hiša glasbe v Jarenini.

V občini Kungota so v letu 2021 izvedli številne načrtovane naložbe. Letošnji proračun občine je znašal rekordnih 7,4 milijona evrov, predvsem zaradi investicij. Rekonstruirali so ceste, mostove, otvorili prenovljen trg Plintovec, sanirali center Svečine, pridobitev za mlade pa je nov kolopark. A med množico investicij niso pozabili niti na ljudi.

Za občino Kungoto je bilo leto, ki se počasi izteka izrazito investicijsko usmerjeno. Za naložbe so namenili več kot 4 milijone evrov in realizirali večino zastavljenih investicij.

Rekonstruirali so mostove, otvorili prenovljen trg Plintovec, nova pridobitev za mlade pa je nov kolopark.

A tu se seveda niso ustavili, s pomočjo evropskih sredstev so projekte razširili še na širšo športno infrastrukturo.

Da se z vztrajnostjo, dobro pripravljenimi projekti lahko uredi vsa potrebna infrastruktura pa so dokazali tudi z največjo investicijo v zgodovini občine. Na novo je zaživel tudi trg Plintovec, pozabili pa niso niti na Svečino.

In čeprav je za njimi izredno pestro naložbeno leto, niso pozabili na ljudi. Kupili so avtomobil za prevoz starejših, nagradili najboljše devetošolce, poskrbeli za nadaljevanje vinogradniške tradicije ter pričarali najmlajšim in najstarejšim čaroben december.

In čeprav je bilo 2021 izjemno leto za občino Kungota, so minuli teden s podpisom pogodbe za izgradnjo novega, 2,3 milijone evrov vrednega, medgeneracijskega športnega centra nakazali, da bodo tudi v letu 2022 za občino zgodovinsko.

Novoletna poslanica predsednika vlade RS Janeza Janše.

Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah je ena izmed manjših občin v istoimenskem največjem slovenskem gričevju. Ugodna geografska lega, urejena osnovna infrastruktura in bližina avtoceste oz. večjih mestnih središč pa vse bolj vpliva na pozitiven trend priseljevanja v Jurovski dol. Zato je občina že v pripravi projekte dokumentacije za dodatni dve stanovanjski soseski, katerima so že uredili komunalno infrastrukturo. Ob povečanem priseljevanju pa so tudi tik pred širitvijo tamkajšnjega vrtca.

V občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah so tudi letos sledili začrtanim ciljem na področju cestne infrastrukture. Kot po navadi so uspešno realizirali že 4. Etapo sanacije občinskih cest v dolžini slabih 4 kilometrov. Poleg tega pa so že pristopili k urejanju komunalne infrastrukture za potrebe dveh novih stanovanjskih sosesk v središču kraja.

Ena izmed prioritet je gotovo dograditev tamkajšnjega vrtca, ki se zaradi rasti priseljevanja mladih družin že sooča s prostorsko stisko. Občina je sicer projekt prijavila na javni razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Projektiranje stanovanjske soseske je v zaključni fazi, potrebna so namreč še zadnja okoljska in gradbena soglasja.

Na področju Kolesark sodelujejo v regionalni povezavi z ostalimi okoliškimi občinami, kar jim glede na dokaj ravninsko lego občine tudi ustreza.

Župana Petra Škrlca veseli, da so končno prišli do menjave zemljišč, ki so bila do tedaj v lasti tamkajšnje župnije oz.  škofije.

V Jurovskem dolu se torej pospešeno pripravljajo na pričakovano nadaljnje naraščanje prebivalstva, Rasti suburbanizacije v njihove kraje pa zahteva določene obveznosti z zagotavljanjem osnovne infrastrukture pri čemer so že uspešni, kljub temu pa si želijo več projektov z dodano vrednostjo.

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes z izbranim izvajalcem gradbeno obrtniških del za Center Rotovž, podjetjem Pomgrad, podpisal pogodbo o izvedbi projekta. Pomurski gradbinec je bil skupaj s podjetjem Gic Gradnje kot najugodnejši ponudnik izbran med sedmimi oddanimi ponudbami in bo projekt zgradil za slabih 19 milijonov evrov.

V sklopu projekta Center Rotovž je bila izvedena še zadnja administrativna obveznost, saj sta pogodbo ob začetku gradbenih del podpisala župan mestne občine Maribor Saša Arsenovič in izbran predsednik uprave pomurskega  podjetja Pomgrad.

V arhitekturnem smislu gre za eno bolj kompleksnih investicij v zgodovini Mestne občine Maribor, kar potrjuje tudi znaten finančen vložek, tako občine kot pristojnega ministrstva za kulturo. Gradnja bo po besedah podžupana dr. Gregorja Reichenberga iz arhitekturnega vidika velik zalogaj.

Kot je dogovorjeno bo v sklopu projekta uvedena tudi nova povezava med okoliškima ulicama, med katerima je umeščen Rotovški trg.

Največ bo z investicijo pridobila Mariborska knjižnica, katere enota na Rotovškem trgu je dolga leta delovala v bistveno premajhnih prostorih, glede na širok spekter knjižničnega gradiva.

Mestna občina Maribor ima za potrebe realizacije projekta rezervirana občinska sredstva za naslednji dve leti, največja naložba v 30 letni zgodovini Maribora pa bi naj bila zaključena v letu 2024.

Občina Ruše je ena tistih občin, ki se zaradi staranja prebivalstva in odseljevanja mladih srečuje z negativnimi demografskimi tedni. To pred aktualno občinsko oblast postavlja nove izzive, med katerimi sta ključna zagotavljanje kakovostne oskrbe starejših in iskanje načinov, kako bi lahko Ruše postale za mlade še bolj prijazna občina.

V Rušah že predolgo čakajo na dom starostnikov, ki bi ga v občini z visokim deležem starejšega prebivalstva nujno potrebujejo. Tako je izgradnjo doma v svojem predvolilnem programu obljubila tudi ruška županja Urška Repolusk, ki zagotavlja, da projekt teče po načrtih.

Občina se je projekta lotila v sodelovanju s koncesionarjem. Dom v Rušah bo tako gradilo podjetje Senecura, ki ima s tovrstnimi projekti ogromno izkušenj.
Toda skrb za starostnike je le ena plat medalje negativnih demografskih trendov. V Rušah se tako zavedajo, da bo za aktivni razvoj kraja potrebno privabiti mlade, ki si bi tukaj ustvarili dom. S tem namenom v Rušah zagotavljajo nova zemljišča za stanovanjsko gradnjo.

S tem, ko bi Ruše postale mladim in mladim družinam še prijaznejše, bi se demografski trendi lahko obrnili, razmišlja ruška županja. Mlade v Rušah nagovarjajo tudi z različnimi neposrednimi finančnimi vzpodbudami.

Starši in otroci ob tem dobijo tudi sadiko lipe, ki jo lahko posadijo na domačem dvorišču ali pa bo ta rastla v novem drevoredu v Rušah.