Decembra zagorijo lučke, sveče in srca!

Pregovorno veseli december je v Sloveniji res takšen – vesel. Mesta se razsvetlijo s prazničnimi lučkami, iz mnogih kotičkov diši po kuhanem vinu, vročem čaju in drugih dobrotah, ljudje pa se predvsem ob vikendih zbirajo na trgih večjih mest, kjer uživajo v brezplačnih koncertih. To so samo »najnovejše« navade v slovenskih mestih, še vedno pa ostaja zakladnica slovenskih običajev v tem decembrskem času zelo bogata.

Trije dobri možje

Slovence še danes obiskujejo kar trije dobri možje. Prvi, ki bo nosil svoja darila, je sv. Miklavž. Ta nas bo obiskal že v noči iz 5. na 6. decembra. Pridni otroci bodo našli nekaj drobnarij v svojih čevljih ali skledi, ki jo bodo postavili Miklavžu, poredne pa bo pričakala šiba, ki jo bodo s seboj nosili parklji. Ti se še danes potikajo po manjših slovenskih krajih in vaseh. Cingljajo s svojimi verigami, navadno oblečeni v kožuh, in strašijo mimoidoče. Parklji in angeli pa po navadi spremljajo tudi Miklavža, ki v Sloveniji še posebej rad z majhnimi darilci obdaruje otroke na raznih prireditvah ob prižigu lučk ali v trgovskih centrih.

Sv. Miklavž je v resnici Sv. Nikolaj, resnična oseba, ki naj bi živela na sedanjem območju Turčije. Nikolaj naj bi se rodil v premožni družini, vendar pravijo, da je vse podedovano bogastvo razdal revnim. Tudi zato se ga še vedno drži sloves radodarnega svetnika. Nekoč je otrokom nosil predvsem pomaranče in orehe, danes pa so Miklavževa darila drugačna, čeprav se med njimi še vedno pogosto znajde kakšna pomaranča.

Še bolj priljubljen od Miklavža, je Božiček. Ta obdaruje otroke in odrasle na božični večer. Čeprav naj bi ga v takšni obliki, kot je danes – v rdečem plašču, z belo brado in brki ter rdečo kapo ustvarila Coca-cola in ga spromovirale Združene države Amerike, je izredno popularen možak tudi v Sloveniji. Pravzaprav danes najbolj priljubljen med vsemi tremi dobrimi možmi in je pogost gost na predbožičnih prireditvah. Darila, ki jih nosi, pa so po navadi precej velika.

V zadnjih letih so se v Sloveniji razvile tudi številne akcije, kjer državljani dobrega srca obdarujejo otroke iz socialno šibkejših družin. Tovrstna akcija je denimo vseslovenska akcija »Božiček za en dan«, kjer ljudje iz vse Slovenije izbirajo otroka, ki ga bodo obdarili. Izbranemu otroku tako pripravijo škatlo od čevljev, v njo dajo igračo, pripomoček za osebno higieno, šolske potrebščine, kos oblačila in sladkarije. Škatlo zavijejo in jo prinesejo na zbirno mesto, organizatorji pa poskrbijo, da izbrani otrok darilo tudi dobi. Obstajajo tudi številne lokalne različice takšne akcije.

Dedek Mraz je zadnji izmed treh dobrih mož in je morda najmanj priljubljen med vsemi tremi, čeprav ga imajo otroci in odrasli vseeno zelo radi. Ta obdaruje bodisi od božiča pa do Silvestrovega bodisi 1. januarja.

Božič kot eden najpomembnejših praznikov v Sloveniji

Božič tudi danes ostaja eden najpomembnejših praznikov v Sloveniji, ki ga Slovenci najpogosteje praznujejo doma, s svojimi najbližjimi. Mnogi prav na božični večer postavljajo božična drevesa, ki so umetna ali naravna. Res pa je, da je pri mnogih drevesce postavljeno že teden ali dva prej.

V zadnjih desetih letih so nekaj let Slovenci dajali prednost okrasju v dveh barvnih tonih, v zadnjih letih pa se spet vse bolj uveljavljajo pisane smrečice. Ne glede na to, katero barvno kombinacijo bodo za drevesce izbrali Slovenci, pa mora biti na vrhu vedno prav poseben okras.

Tudi lučke Slovenci radi postavljajo na okna in balkone. Na božični večer pa se mnogi odpravijo na polnočnice v bližnjo cerkev.

Med Slovenci je prav tako izredno priljubljeno postavljanje jaslic. Te so vseh oblik in velikosti. Našli jih boste ne samo v vseh slovenskih cerkvah, ki jih je zelo veliko, temveč tudi v mnogih domovih. Ogledate si lahko celo žive jaslice, denimo v Postojnski jami ali jami Pekel v Šempetru v Savinjski dolini, pa tudi marsikje drugje. Morda vas bo presenetilo, da lahko v nekaterih manjših krajih najdete na desetine jaslic, ki jih ljudje postavljajo pred hiše. Nekatere so ogromne, nekatere malo manjše, prave umetniške mojstrovine ali pa jaslice iz slame, rastlin, žice… Takšna »božična mesta« si lahko ogledate na primer v Vojniku in v Banovcih.

Z adventnim časom pa je povezan še en zelo priljubljen običaj. Prižiganje svečk v adventnih venčkih. Venčke mnogi izdelajo kar sami, nekateri pa jih tudi kupijo. Vsak adventni teden prižgejo eno dodatno svečko, tako da zadnji decembrski teden gorijo 4.

Silvestrovo – najdaljša noč v letu

Če je božič v Sloveniji bolj družinski praznik, pa je silvestrovo namenjeno predvsem druženju in zabavi. Organizirajo se brezplačni koncerti na prostem, ko več tisoč glava množica uživa ob popevanju znanih melodij in nazdravljanju. Penina je za silvestrovo skoraj obvezna. Z njo namreč največkrat nazdravimo, ko vstopimo v novo leto. Nekateri Slovenci pa se namesto za čakanje novega leta na prostem ali v diskoteki odločijo za zasebne zabave s svojimi prijatelji in družino ali praznujejo v tujini, v večjih krajih po Evropi. Zelo radi denimo v državah nekdanje Jugoslavije, v Beogradu ali Banja Luki, pa tudi marsikje drugje, kot na primer v Bratislavi, Pragi in še in še.

Ne glede na to za kakšno obliko zabave se Slovenci odločijo na zadnji dan starega leta, mnogi pred njo poskrbijo za družinsko silvestrsko kosilo ali večerjo, kjer ne smejo manjkati pečeno meso (če ga jedo) in mnoge sladke dobrote. Potica, ki je značilna slovenska sladica in ena takšnih, ki jo Slovenci radi pripravljajo med prazniki, je zelo pogosto na mizah tudi v tem, decembrskem času.

Silvestrovega in prvega dne novega leta pa se držijo tudi nekatere vraže. Če si boste na najdaljšo noč v letu oblekli vsaj en kos rdečega spodnjega perila, to obeta dobro spolno življenje skozi vse naslednje leto. Prvi, ki vam čestita ob razglasitvi novega leta pa mora biti vsekakor moški, saj vam v nasprotnem primeru to lahko prinese nesrečo. Enako velja tudi za prvo osebo, ki bo vstopila v vaš dom 1. januarja.

Skoraj pozabljeni slovenski običaji

V Sloveniji so nekoč veljali številni običaji, ki so danes bolj ali manj pozabljeni. Takšen običaj je na primer tepežni dan. Tega so nekoč obeleževali 28. decembra in takrat so otroci lahko vzeli biče ter z njimi »natepli« najprej svoje starše, potem pa še vse sorodnike in sosede, ki so jim prišli na pot. Ljudje so verjeli, da otroški udarci prinašajo blagoslov, rodnost in življenjsko moč. Tega običaja danes večinoma več nihče ne obeležuje.

Po drugi strani pa je koledovanje, še en star običaj, po nekaterih slovenskih krajih še danes živ. Koledovanje ima sicer zelo stare, še pred krščanske korenine. Kolednice so ljudske pesmi, ki so se od nekdaj pele v božično-novoletnem času in vse do pomladi. S koledovanjem koledniki nabirajo darove,  s petjem pa hiši prinašajo varnost in veselje, pišejo v društvu Staroverci. Danes se sme koledovati od božiča, do svetih treh kraljev. Gre za obdobje dvanajsterih noči, ki jim ponekod pri nas pravijo volčje noči. Kot pišejo Staroverci, poimenovanje izhaja iz časov, ko je tudi divjadi primanjkovalo hrane in so se volkovi začeli zbirati v krdela in pričeli napadati vasi ter povzročati škodo. To obdobje pa naj bi bilo tako še posebej nevarno, tudi v smislu prihoda zlih duhov.

Kot v svojih zapiskih pišejo člani društva Staroverci, so namreč do nedavnega, po Evropi in pri nas, živele predstave o divji jagi ali divjem lovu, ki v tistem času hrupno vihra po gozdovih. »Divja jaga je truma skrivnostnih demonov in duš, ki je bila za človeka, ki se je znašel na njeni poti, lahko usodna, zato so za zaščito pred divjo jago obstajala določena magična dejanja, kot je recimo koledovanje,« pišejo.

V Laškem, kraju blizu Celja, ima koledovanje kar dolgo tradicijo. Pred približno 10 leti sta se Valentin Deželak in Jože Rezec prvič lotila koledovanja, sprva po svoji vasi, kasneje v sosednji fari, potem pa sta tradicijo koledovanja prenesla še na KUD Ofirovcev in kolednikov Laško. Koledovanje pa živi tudi v nekaterih drugih krajih po Sloveniji.

Za razliko od mnogih že pozabljenih običajev, pa je Štefanovo v Sloveniji še kako živo. 26. 12. je sicer slovenski državni praznik, imenovan dan samostojnosti in enotnosti, vendar na tisti dan goduje tudi Sveti Štefan. Sveti Štefan je zaščitnik konj, zato se na ta dan po mnogih krajih po Sloveniji dogajajo blagoslovi konj ali, po domače, »žegnanje konj«.

V Sloveniji je december torej poln praznovanj, druženj, običajev in vraž, ki mu dajejo prav poseben čar. Morda pa je njegova največja vrednost ravno to, da zbližuje ljudi in jim odpira srca. Veseli december vam želi ekipa portala »Slovenci v Angliji«.