Malečniška preša velikanka čaka na boljše čase

Na Slovenskem je vino dragocena naravna in kulturna dobrina, ki jo cenijo in spoštujejo pridelovalci in ljubitelji vina kot plemenit dar narave in sad umnega gospodarjenja. Od nekdaj je pijača, hrana in zdravilo. Poleg gospodarskega ima tudi velik kulturni in simbolni pomen, katerega pa nebi bilo brez iznajdbe ključnega elementa za pridelavo vina, stiskalnice oz. preše. Zato smo v današnji rubriki raziskali preteklost pridelave vina in razvoj stiskalnih grozdja skozi čas.

Preša je lesena, tesana naprava za prešanje sadja in proizvodnjo domačega mošta . Mogočno sleme z masivnim kamnom na vretenu je prišlo v splošno uporabo šele v drugi polovici 19. stoletja. Preše so bile obvezen del vsake domačije in so po navadi stale pod napušči kašč. Opuščati so jih začeli šele konec sedemdesetih let 20. stoletja.

Preše so najpogosteje stale kot pomožni objekt ob kaščah. Pogostokrat so jih lastniki »zaplankali« in jih tako dodatno zaščitili pred soncem in dežjem. S tem so pridobili pokrit prostor in so lahko prešali tudi ob deževnih dneh. Ena izmed dobro ohranjenih in tudi največjih preš v regiji se nahaja v Mestni občini Maribor, natančneje v poslopjih župnije Malečnik. Njen izvor pa sega v 19. stoletje.

Starodobna stiskalnica pa je kljub svoji častitljivi starosti rekonstruirana in kot taka zanimiva za številne zunanje obiskovalce oz. ostale, ki jih zanima kako se je pridelovalo vino v preteklosti.

V lokalni skupnosti se nadejajo prostor stiskalnice še posodobiti, in sicer do te mere, da bi v zgornji etaži objekta bilo možno izpeljati manjše dogodke ali pa prostor nameniti za najem zaključnih družb.