Kolumna: Ljubo doma

Danes je zadnji ponedeljek v letu 2020. Letu, ki nas je naučilo veliko stvari.

Torej bi moral biti zadnji ponfobični ponedeljek tega leta, a ni. Ni ponfobičen.

Danes je resnično ležeren dan.

Se ga zavedam? Niti slučajno. Zjutraj me je ob pol sedmih prebudilo šklepetanje stekel in tresenje postelje. Kaj več od tega, na srečo, ni bilo. Ni me sicer vrglo pokonci, bi mi pa prav zares ustrezala še kakšna urica spanja.

Nato pa se mi je dan odvrtel kar tako, brez kakršnihkoli večjih presenečenj. Zdelo se je celo, da sem ga gledala nekje od daleč. Kot da ne bi bila prisotna v tem času, ampak bi ga opazoval od zunaj. Ne bi ravno rekla, da sem bila melanholična, ampak prej nenavadno lena.

Prijateljica mi je rekla, kako je super, ker imamo dopust. Seveda je odlično, tega ne zanikam, a v vsem tem pravzaprav nimam občutka, da sem res prosta. Ker sem ves čas doma. Navadno mi dopust pomeni počitek od službenih prostorov in dejavnosti, toda tokrat je pisarna še kar tu.

A dejansko – če dobro pomislim, je dom nekaj najlepšega.

Otroci, ki se igrajo ob novoletno okrašeni jelki …

Mir in toplina, ki veje od kamina …

Peka piškotov in priprava dišečih jedi …

Realnost je pa taka, da je naše letošnje drevesce bolj bor kot jelka. Otroka se tri četrt časa prerekata zaradi – že česa, kamina nismo zakurili že en mesec, ker je preveč toplo, piškote sem imela dober namen zopet peči danes, a me je lenobnost dneva precej upočasnila.

Toda najpomembnejše je, da se imamo radi. Da je naš dom topel tudi brez romantičnega ognja in najpopolnejše kavkaške jelke. Da se z otrokoma igram igrico pripovedovanja zgodb ob karticah, izmed katerih je na eni kondom in potem ta mlajši seveda ne more mimo vprašanja, za kaj se to uporablja.

Kakorkoli, morda oguljena fraza, a prav zares drži – dom je tam, kjer je srce. In kjer je srce, diši po piškotih tudi še, ko se že zdavnaj pečeni. Je toplo kar tako, ali pa se skupaj na sedežni stisnemo pod odejico.

V novem letu vam želim čim več pravega dopusta, ko vas ne bo zasledovala pisarna in predvsem naj bo … drugačno.

Seveda – lepše drugačno.

Umetniški pozdrav. Mateja Hočevar

DELITE