Kakšne so alternative za reševanje številnih kriz?
Trenutne razmere, povezane z vojno v Ukrajini, vnašajo veliko negotovosti v poslovanje prav vseh gospodarskih subjektov in še poglabljajo aktualno krizo visokih cen energentov. Predstavniki industrije so svoje strateške plane naravnali v smeri razogljičenja, povečevanja energetske učinkovitosti ter samozadostnosti, vendar pa v tako izrednih spremenljivih razmerah odločajo zelo kratkoročno. Tudi v Sloveniji se družbe že na dnevni osnovi odločajo, ali zaradi stroškov delovati s polno ali zmanjšano zmogljivostjo ali pa začasno zaustaviti proizvodnjo.
Trenutna geopolitična kriza je energetsko krizo le še poglobila. Gospodarstvo je v situaciji, kot je še ne pomni, saj se ekstremne razmere na strani energentov prenašajo tudi na transportne cene ter nestabilne, visoke cene in slabši dostop do surovin. Vprašanje pa je, kakšne alternative sploh poznamo.
Vlada bi se tako morala po objavi evropskih smernic za reševanje energetske krize REPower EU odzvati čimprej in poiskati rešitev.
Slovenija je s svojim začetkom razvoja raziskav in projektiranja geotermalnih elektrarn na področju sedimentacijskih bazenov bila med pionirji. Že leta 1992 so potekale intenzivne raziskave o možnosti pridobivanja električne energije, a so nadaljnje aktivnosti opustili. A večje investicije v sistem bi se hitro lahko povrnile.
Prehranske varnosti po mnenju Čelana ni, saj imamo veliko potenciala pri zagotavljanju samooskrbe, a večji problem je s preračunljivostjo. A vendar moramo biti zmerni, sploh, kar se tiče javnega naročanja v javnih zavodih, ki nudijo prehrano. Prehranska varnost je merilo razpoložljivosti hrane in posameznikove zmožnosti dostopati do nje, kar pa ne pomeni, da moramo imeti vsega v izobilju.
