Kakšna je prihodnost trga dela?
Trg dela je živ sistem, ki se nenehno spreminja. Poleg hitrega tehnološkega napredka smo priča tudi demografskim in družbenim spremembam, ki oblikujejo razmere na trgu dela. Veliko sposobnih ljudi po zaključenem šolanju odhaja v tujino, medtem ko so slovenska podjetja prisiljena delavce uvažati iz tujine.
In prav Avstrija je vzoren primer, kako zadržati mlade in jih stimulirati za deficitarne poklice. V sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico je potekal projekt INNOVET z naslovom Kako bom dobil pravi kader v prihodnosti? , v katerem so tri leta raziskovali, kako izboljšati dualno izobraževanje.
Gospodarstvo lahko hitreje in bolje usmerja poseben kader, dodatno jim lahko omogočijo boljše pogoje za delo in višja denarna nadomestila.
Vzoren primer povezovanja gospodarstva s šolskim znanjem je Srednji šolski center Ptuj, kjer so pri prenovi šolskih programov veliko šolskih ur namenili tudi praktičnemu delu mladih v gospodarstvu.
Slovenija je po zgledu nekaterih uspešnih evropskih držav v letu 2017 začela uvajati programe vajeništva. Dijak vajenec polovico izobraževanja preživi v podjetju, kjer se uči z delom, iz prve roke spoznava svoj izbrani poklic ter postane usposobljen in zaželen kader, ki ga delodajalci iščejo, v zameno za to pa dobijo plačilo.
Tako se tudi po zaključenem projektu vajeništva ni veliko spremenilo. Akterji pa ugotavljajo, da je potrebno mlade bolje motivirati kot tudi bolje nagraditi. Najbrž bo v prvi vrsti potreben preobrat v vzgoji mladih, pa tudi v družbi. Mogoče pa bo to spremenila prav koronakriza.
