Izzivi digitalizacije za starejše

Slovenija ima eno najhitreje starajočih se prebivalstev v Evropi. Živimo dlje, toda vprašanje, ki se poraja je, ali se tudi kakovostno staramo. Starejši se spopadajo s številnimi izzivi, najbolj jih boli, da so odrinjeni na rob. V času epidemije, ko se je digitalizacija povečala so starostniki postavljeni še pred večje izzive. V okviru konference o prihodnosti Evrope so se strokovnjaki dotaknili izzivov starajoče družbe v Evropi.

Na Univerzi v Mariboru so ustanovili Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje mariborske univerze. Center promovira in vzpodbuja interese njenih članov ter vzpodbuja socialne in intelektualne povezave med člani centra, organizira pa tudi strokovna posvetovanja in obravnava poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih.

januarja 2019 je bilo med vsemi prebivalci Slovenije 413.054 ali 19,8 % takih, ki so do navedenega datuma že dopolnili najmanj 65 let; 57 % teh oseb so bile ženske. V enem letu se je število starejših povečalo za skoraj 12.000 oseb ali 3 %. Vse večji problem med starejšimi postaja digitalna pismenost.

S širitvijo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in z razvojem digitalne družbe je pomembno, da imajo vsi posamezniki ne glede na starost, izobrazbo ali status enake priložnosti in ustrezna znanja, da v njej tudi sodelujejo. S tem se bo preprečil digitalni razkorak, tj. nezmožnost dostopa ali uporabe informacijskih tehnologij, s poudarkom na uporabi interneta.

A v Sloveniji je izzivov na tem področju še veliko. Po podatkih statističnega urada RS do leta 2018 kar 46 odstotkov starejših med 65 in 74 let ni nikoli uporabljalo računalnika.

Predsednik Zdusa Janez Sušnik je napovedal, da bodo v Zdusu še naprej iskali možnosti za izobraževanje na področju računalniških veščin in nakupa računalnikov za vseh 500 društev, ki delujejo v 13 pokrajinah po Sloveniji