15. avgust – Marijino vnebovzetje

Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov, slavili pa so ga že v apostolskih časih. Kristjani se na ta dan spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Čeprav sodi Marijino vnebovzetje med najstarejše Marijine praznike, je papež Pij XII. (1939 – 1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Med ljudmi so se uveljavila različna imena in tako se Marijino vnebovzetje imenuje tudi velika maša, veliki šmaren, šmarno ali velika gospojnica.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih in božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan.

Marijino vnebovzetje je od leta 1992 dalje tudi v Sloveniji dela prost dan. Kristjani na ta dan romajo na Brezje na Gorenjskem, Sveto goro nad Gorico in Ptujsko goro. To je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi, Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje.

Ime Marija je v različnih oblikah najbolj razširjeno ime pri nas in po svetu. Marijinih praznikov je veliko, zato so tudi godovi razporejeni na različne dneve, veliko pa jih goduje prav na današnji dan.

DELITE
WordPress › Napaka

Na strani je prišlo do kritične napake.

Naučite se več o odpravljanju napak v WordPressu.